Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-185/2011 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Center za informatiko

    Številka: 018-185/2011-2
    Datum sprejema: 11. 7. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup optičnih čitalnikov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BIROSISTEMI, BOJAN ČEBELA, s. p., Sinja Gorica 3, 1360 Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetnica Lina Nagode Gogala, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika, zoper ravnanje naročnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Center za informatiko, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11. julija 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 01. junija 2011 (poimenovan "ZAHTEVA ZA REVIZIJO javnega naročila Nakup optičnih čitalnikov oznaka naročila: JN-7/2011") se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01818511), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek 2.500,00 eurov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 04. aprila 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup optičnih čitalnikov (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo dne 19. aprila 2011 (pod številko objave JN4014/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 20. maja 2011 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA" za "[n]akup optičnih čitalnikov - sklop LOT 1" (optični čitalnik osnovni OC-1), številka JN-7/2011 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila za LOT 1), pa tudi "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA" za "[n]akup optičnih čitalnikov - sklop LOT 2" (optični čitalnik zmogljivejši OC-2), številka JN-7/2011 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila za LOT 2).

    Tako odločitev o oddaji naročila za LOT 1 kot tudi odločitev o oddaji naročila za LOT 2 je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov v spisu zadeve, prejel dne 23. maja 2011 (o tem med naročnikom in vlagateljem tudi ni spora). Iz obeh omenjenih obvestil o oddaji naročila izhaja, da se za izvedbo predmetnega javnega naročila izbere ponudnik "Mikrografija d.o.o., Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto".

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 01. junija 2011 priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 01. junija 2011, poimenovano "ZAHTEVA ZA REVIZIJO javnega naročila Nakup optičnih čitalnikov oznaka naročila: JN-7/2011" (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se razveljavita odločitev o oddaji naročila za LOT 1 in odločitev o oddaji naročila za LOT 2, pa tudi, da se naročniku naloži, da je dolžan vlagatelju povrniti vse stroške, nastale v zvezi z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - zatrjuje, da ne drži zatrjevanje naročnika, da je pravočasno prejel pet ponudb, saj naj bi naročnik pravočasno prejel zgolj štiri ponudbe. Izbrana ponudba namreč (po zatrjevanju vlagatelja) ni bila prejeta (predložena) pravočasno, naročnik pa je z izbiro omenjene ponudbe kot najugodnejše kršil določbe 73. člena ZJN-2,
    - zatrjuje, da ne vzdrži naročnikovo stališče, zapisano v odločitvi o oddaji naročila za LOT 1, po katerem vlagatelj ne izpolnjuje pogoja glede tehnične usposobljenosti, določenega pod alinejo a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj namreč meni, da je v seznamu referenčnih dobav navedel več kot tri dobave, ki skupaj znatno presegajo vrednost sklopa številka 1, razlog, da posamezna referenčna dobava vlagatelja ne obsega 60 čitalnikov, pa ne more biti razlog za "neustreznost tehnične usposobljenosti ponudnika". Po prepričanju vlagatelja je namreč potrebno upoštevati, da so posamezni čitalniki iz referenčnih dobav mnogo bolj sofisticirani, zaradi česar po zmogljivostih znatno presegajo ponujeno opremo,
    - zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 1 in sklopu številka 2, iz razloga, ker ponujena oprema ne ustreza tehničnim specifikacijam postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na zahtevano debelino papirja, neprimerna, v končni posledici pa nepopolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2,
    - zatrjuje, da je naročnik s tem, ko ni izvedel testiranja opreme, ki jo vlagatelj ponuja v svoji ponudbi, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in 9. člen ZJN-2.

    Naročnik je dne 17. junija 2011 sprejel sklep, s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo (za sklop LOT1 in LOT2) zavrne kot neutemeljen, zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa se ne ugodi (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - zatrjuje, da ni kršil ne določb lastne razpisne dokumentacije in ne določb (73. člena) ZJN-2, ko je ugotovil, da je bila izbrana ponudba prejeta (predložena) pravočasno,
    - zatrjuje, da vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje pogoj glede tehnične usposobljenosti, določen pod alinejo a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni utemeljen. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da vlagatelju tehnične sposobnosti ni priznal, saj je ta v ponudbi navedel reference, ki niti po skupnem obsegu niti po vrednosti posameznega sklopa niso "primerljiv posel",
    - zatrjuje, da vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 1 in sklopu številka 2, primerna in popolna, ni utemeljen. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da oprema, ki jo vlagatelj ponuja v sklopu številka 1 in sklopu številka 2, ne ustreza tehničnim specifikacijam postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na zahtevano debelino papirja,
    - zatrjuje, da "je z vpogledom v" "register na spletnih straneh Arhiva RS ugotovil, da vlagatelj" (upoštevaje določbe Zakona o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva) "ni registriran, zato tudi ni upravičen opravljati storitve, ki so predmet naročila, in ne izpolnjuje pogoja glede osebnega statusa, kar je še dodaten razlog, da je njegova ponudba neprimerna".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 20. junija 2011, dne 23. junija 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 22. junija 2011, poimenovano "OBVESTILO ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO podredno PRITOŽBA" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 22. junija 2011).

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 27. junija 2011, poimenovanega "Odstop dokumentacije", ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji (v nadaljnjem besedilu: dopis z dne 27. junija 2011).

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo navedel razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki ga ni navedel ne v odločitvi o oddaji naročila za LOT 1 ne v odločitvi o oddaji naročila za LOT 2. V posledici navedenega vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo z njim tudi ni bil seznanjen. Naročnik je namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da "je z vpogledom v" "register na spletnih straneh Arhiva RS ugotovil, da vlagatelj" (upoštevaje določbe Zakona o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva) "ni registriran, zato tudi ni upravičen opravljati storitve, ki so predmet naročila, in ne izpolnjuje pogoja glede osebnega statusa, kar je še dodaten razlog, da je njegova ponudba neprimerna". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija pripominja, da je zaradi zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ponudbe pregledati, v odločitvi o oddaji (dodelitvi) naročila oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji (dodelitvi) naročila pa navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati (novih) razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji (dodelitvi) naročila ali dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji (dodelitvi) naročila. Z opisanim ravnanjem naročnika bi bil namreč ponudnik onemogočen v možnosti učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Iz navedenih razlogov zato domnevna pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe, ki jo naročnik navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, v predmetnem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ne more biti (pravno) relevantna.

    Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (točka "3. Predmet javnega naročila" na strani 2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) in obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavljenega na Portalu javnih naročil, je predmet zadevnega javnega naročila nakup optičnih čitalnikov za potrebe sodišč na območju Republike Slovenije po sklopih in sicer: "LOT 1 - Optični čitalnik osnovni OC-1" (v nadaljnjem besedilu: sklop številka 1) ter "LOT 2 - Optični čitalnik zmogljivejši OC-2" (v nadaljnjem besedilu: sklop številka 2). Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila za LOT 1 in odločitev o oddaji naročila za LOT 2, pa tudi v vlagateljev "PONUDBENI PREDRAČUN št. 021-R/2011", je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik tako v sklopu številka 1 kot v slopu številka 2 prejel pet ponudb (Državna revizijska komisija, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, ni ugotavljala pravočasnosti prejema oziroma predložitve izbrane ponudbe), med njimi tudi vlagateljevo ponudbo. Upoštevaje merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, ki je v konkretnem primeru najnižja ponudbena cena za posamezen sklop (točka "8. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe " na strani 8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in točka "IV.1.1)" "Merila za oddajo" obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavljenega na Portalu javnih naročil), gre ugotoviti, da je vlagatelj v obeh sklopih oddal najugodnejšo ponudbo.

    Državna revizijska komisija je v skladu z ustaljeno prakso v nadaljevanju najprej pristopila k presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje kršitve naročnika v zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da je ponudba vlagatelja tako v sklopu številka 1 kot tudi v sklopu številka 2 nepopolna, v posledici pa izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (vlagatelj "izpodbija" "naročnikovo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe").

    Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila za LOT 1 je naročnik ponudbo vlagatelja v sklopu številka 1 ocenil za neprimerno iz dveh razlogov: 1. ker (vlagatelj) "ne izpolnjuje pogoja tehnične usposobljenosti Izkušnje pri podobnih prodajah" (naročnik je ob tem ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi navedel več referenčnih dobav manjših količin opreme, skupaj 37 kosov, kar pa, glede na razpisano količino predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, ki je 60 kosov, ne more šteti za primerljive posle) in 2. ker ponujena oprema ne ustreza tehničnim specifikacijam postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na zahtevano debelino papirja "41 do 210 g/m2" (iz priloženih specifikacij v vlagateljevi ponudbi naj bi namreč po mnenju naročnika izhajalo, da papir, ki ga v ponudbi za sklop številka 1 ponuja vlagatelj, ustreza debelini "52 do 209 g/m2").

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (v točki "3. Predmet javnega naročila" na strani 2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) zapisal, da mora biti ponujena oprema skladna z minimalnimi tehničnimi zahtevami, kot so predpisane v tehničnih specifikacijah, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Ponujena oprema mora imeti v vseh pogledih enake ali boljše elemente in karakteristike, saj je naročnik predvidel, da bo v nasprotnem primeru ponudbo zavrnil. Ponudnik se je lahko pod razpisnimi pogoji prijavil za en ali oba sklopa, moral pa je znotraj posameznega sklopa ponuditi celotno razpisano količino blaga.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji nadalje (v podtočki "6.1. Splošno" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil tudi, da bo priznal usposobljenost oziroma sposobnost za izvedbo predmetnega naročila ponudniku na osnovi izpolnjevanja vseh pogojev glede osebnega statusa, poslovne in finančne sposobnosti ter tehnične usposobljenosti. Ponudnik mora izpolnjevati razpisane pogoje ob predložitvi ponudbe, saj je naročnik predvidel, da se v nasprotnem primeru njegova ponudba izloči iz postopka. Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev so morali ponudniki predložiti ob oddaji ponudbe, naročnik pa je določil še, da ponudnik izkazuje izpolnjevanje pogojev s predložitvijo originalnih izjav in obrazcev ter drugih dokazil.

    V podtočki "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v alineji a) zahteval "[i]zkušnje pri podobnih prodajah: ponudnik mora za vsak sklop izkazati, da je v zadnjih 3 letih pred objavo naročila izvedel najmanj 3 primerljive posle (primerljive po vrsti in obsegu prodane opreme), najmanj v vrednosti posameznega sklopa". Kot dokazilo o izpolnjevanju omenjenega pogoja je naročnik od ponudnikov zahteval "[i]zpolnjen obrazec Seznam referenčnih dobav (Obr_8)", prav tako pa si je naročnik pridržal pravico, da podrobnejšo vsebino in kvaliteto izvedbe pogodbenih obveznosti preveri neposredno pri referenčnem naročniku. Smiselno enaka vsebina izhaja tudi iz točke "III.2.3)" "Tehnična sposobnost" obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavljenega na Portalu javnih naročil.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da ne vzdrži naročnikovo stališče, zapisano v odločitvi o oddaji naročila za LOT 1, po katerem vlagatelj ne izpolnjuje pogoja glede tehnične usposobljenosti, določenega pod alinejo a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi med drugim predložil tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "Obr_8", poimenovan "SEZNAM REFERENČNIH DOBAV", iz katerega izhaja, da je za dva referenčna naročnika "v zadnjih 3 letih pred objavo naročila izvedel" več poslov (referenčnih dobav), od katerih pa (kot to upravičeno ugotavlja tudi naročnik) nobenega od njih ni mogoče šteti za "primerljiv posel", kot ga je naročnik opredelil v določbah razpisne dokumentacije (v alineji a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) oziroma v točki "III.2.3)" "Tehnična sposobnost" obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavljenega na Portalu javnih naročil. Smiselno enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi ob izvedbi dokaznega predloga "seznam referenčnih dobav (Obr_8)", navedenega v zahtevku za revizijo. Kot v odločitvi o oddaji naročila za LOT 1 pravilno ugotavlja že naročnik je namreč vlagatelj v ponudbi (za sklop številka 1) navedel več referenčnih dobav manjših količin čitalnikov dvema referenčnima naročnikoma (skupaj 37 kosov čitalnikov), kar pa, glede na razpisano količino predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, ki znaša 60 kosov, ne more šteti za primerljive posle. Naročnik je namreč določil, da mora vsak ponudnik za sklop številka 1 izkazati, da je v zadnjih treh letih pred objavo naročila izvedel najmanj tri primerljive posle, pri čemer je kot "primerljiv posel" opredelil posel, ki je primerljiv po vrsti in obsegu prodane opreme (najmanj v vrednosti posameznega sklopa). Referenčnih dobav manjših količin čitalnikov dvema referenčnima naročnikoma (skupaj 37 kosov čitalnikov) pa tudi po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče šteti za posle, primerljive po obsegu prodane opreme.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 1, v končni posledici nepopolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2. Ker vlagatelj ni dokazal, da izpolnjuje pogoj glede tehnične usposobljenosti, določen v alineji a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v mejah zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2, ko je njegovo ponudbo označil (v končni posledici) za nepopolno. Na podlagi 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, pri čemer je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna pa je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), torej tudi pogoja iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Ker je v konkretnem primeru vlagateljeva ponudba vsebinsko nepopolna, vlagatelj tudi ni dokazal, da bi naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker ni izpeljal postopka dopustnih dopolnitev vlagateljeve ponudbe.

    Omenjenega zaključka ne spreminja niti "IZJAVA PROIZVAJALCA STROJNE OPREME", z dne 31. maja 2011, ki jo je izdal gospodarski subjekt Canon Adria, d. o. o., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izjava gospodarskega subjekta Canon Adria, d. o. o.), saj je bil (že večkrat omenjeni) pogoj glede tehnične usposobljenosti določen (dovolj) jasno, niti zatrjevanje vlagatelja, da bi, če bi "zahtevo po referenčnih poslih razlagali na način kot to stori naročnik v izpodbijani Odločitvi LOT 1", "to pomenilo, da take zahteve dejansko ni mogoče izpolniti. S tako zahtevo bi" namreč (po prepričanju vlagatelja) "naročnik ustvaril položaj, v katerem ne bi mogel sodelovati v postopku noben drug ponudnik razen tistega, ki je že dobavljal opremo naročniku", v posledici pa bi šlo "za neenakopravno obravnavanje ponudnikov ter" "kršitev 9. člena ZJN-2". Vlagatelj namreč z ničemer ni pojasnil, zakaj pogoja glede tehnične usposobljenosti, določenega pod alinejo a) podtočke "6.4. Tehnična usposobljenost ponudnika" točke "6. Pogoji za udeležbo in dokazila" na strani 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ne bi bilo mogoče izpolniti, niti zakaj bi se upoštevaje omenjeni pogoj ustvaril "položaj, v katerem ne bi mogel sodelovati v postopku noben drug ponudnik razen tistega, ki je že dobavljal opremo naročniku", niti kdo naj bi bil tisti ponudnik, "ki je že dobavljal opremo naročniku". Omenjenih zatrjevanj poleg tega vlagatelj ni dokazal s pravno relevantnimi dokazi.

    Prav tako gre vlagatelja opozoriti, da je pogoj glede tehnične usposobljenosti v vsebini, kot jo navaja naročnik, na enak način pa jo razume tudi Državna revizijska komisija, določen že v razpisni dokumentaciji in v obvestilu o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavljenem na Portalu javnih naročil, vlagatelj pa v tej fazi postopka, ko je potekel rok za prejem (predložitev) ponudb (prvi odstavek 70. člena ZJN-2, v povezavi s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN), ne more uspešno oporekati določbam razpisne dokumentacije, saj mu je bilo že pred potekom roka za prejem (predložitev) ponudb znano, katere pogoje je naročnik določil. Naročnik je tisti, ki je oblikoval določbe razpisne dokumentacije in jih zapisal na način, ki po njegovem mnenju kar najbolj ustreza predmetu javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah zapisala, da po poteku roka za prejem (predložitev) ponudb vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika, ki naj bi jih ta storil pri pregledu vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 1. Tudi obravnava omenjenih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika, ki naj bi jih ta storil pri pregledu vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 1, nanašajo pa se na zahtevo glede debeline papirja "41 do 210 g/m2", namreč ne bi v ničemer vplivala na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je ugotovitev naročnika, da njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, ne ustreza tehničnim zahtevam, ker "naj bi znašala debelina papirja le 52 do 123 g/m2 namesto 45 do 200 g/m2", napačna.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v odločitev o oddaji naročila za LOT 2, pri tem pa ugotovila, da je naročnik ponudbo vlagatelja v sklopu številka 2 ocenil za neprimerno iz razloga, ker "ponujena oprema ne ustreza minimalnim tehničnim specifikacijam v delu, ki se nanaša na zahtevano debelino papirja: 45 do 200 g/m2. Iz specifikacij v ponudbi namreč izhaja, da ponujena oprema ustreza debelini papirja 52 do 123 g/m2".

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji (v točki "3. Predmet javnega naročila" na strani 2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), kot je bilo to navedeno že doslej, zapisal, da mora biti ponujena oprema skladna z minimalnimi tehničnimi zahtevami, kot so predpisane v tehničnih specifikacijah, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, pri čemer mora imeti ponujena oprema v vseh pogledih enake ali boljše elemente in karakteristike, saj bo v nasprotnem primeru naročnik ponudbo zavrnil. Ob vpogledu v tehnične specifikacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pod poglavjem "2. Minimalne tehnične zahteve za optični čitalnik zmogljivejši OC-2 - LOT 2:" v smislu konfiguracije zapisal tudi zahtevo "Debelina papirja: 45 do 200 g/m2". Da bi ponudba vlagatelja, predložena v sklopu številka 2, zadostila omenjeni zahtevi, bi moral vlagatelj torej v njej ponuditi opremo, ki ustreza (vsaj) debelini papirja (od) 45 do 200 g/m², lahko pa tudi boljšim elementom in karakteristikam.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je vlagatelj v njej (v sklopu številka 2) kot optični čitalnik zmogljivejši OC-2 ponudil optični čitalnik "Canon DR-X10C". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v katalog omenjenega optičnega čitalnika, pri tem pa ugotovila, da so v njem glede debeline papirja navedene naslednje tehnične specifikacije (osnovni podatki oziroma karakteristike):
    âˆ" "52 - 123g/m2" za primer avtomatskega dodajanja,
    âˆ" "40 - 255g/m2" za primer stranskega dodajanja.

    Optični čitalnik, ki ga je v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, ponudil vlagatelj, torej v primeru avtomatskega dodajanja ne ustreza že doslej navedeni (tehnični) zahtevi naročnika, pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da bi bili izpostavljeni elementi oziroma karakteristike (debelina papirja "52 - 123g/m2") boljše od zahtevanih. Res je sicer, da bi (če bi v sklopu številka 2 upoštevali zgolj naročnikovo zahtevo po debelini papirja "45 do 200 g/m2", ne pa tudi nekaterih ostalih zahtev naročnika, določenih v sklopu številka 2, ki so z izpostavljeno zahtevo neločljivo povezane) ponujena oprema glede debeline papirja, upoštevaje podatek za primer stranskega dodajanja, morebiti lahko ustrezala že doslej navedeni (tehnični) zahtevi naročnika, vendar pa v konkretnem primeru naročnikove zahteve po debelini papirja "45 do 200 g/m2" ni mogoče brati ločeno in neodvisno od nekaterih ostalih zahtev naročnika, določenih v sklopu številka 2. Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da je naročnik pod poglavjem "2. Minimalne tehnične zahteve za optični čitalnik zmogljivejši OC-2 - LOT 2:" v smislu konfiguracije zapisal tudi zahtevo "Hitrost: črnobelo: vsaj 100 strani/min pri 200 dpi". Upoštevaje obe citirani tehnični zahtevi, ki ju je vsekakor potrebno razumeti in brati v medsebojni povezavi, saj se neločljivo navezujeta druga na drugo, je torej potrebno zaključiti, da je v konkretnem primeru za naročnika v sklopu številka 2 relevantna zgolj tehnična specifikacija (osnovni podatek oziroma karakteristika) v ponudbi, ki se nanaša na avtomatsko dodajanje, ne pa tehnična specifikacija (osnovni podatek oziroma karakteristika) v ponudbi, ki se nanaša na stransko dodajanje. Debelina papirja, ki jo vlagatelj navaja v tehnični specifikaciji (osnovnem podatku oziroma karakteristiki) svoje ponudbe za primer stranskega dodajanja v sklopu številka 2, namreč (obenem) ne ustreza naročnikovi tehnični zahtevi po hitrosti skeniranja ("Hitrost: črnobelo: vsaj 100 strani/min pri 200 dpi"), saj omenjene hitrosti optični čitalnik v primeru stranskega dodajanja (v praksi realno) ne more doseči. Omenjeno dejstvo bi po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj (kot strokovnjak na področju svojega poslovanja, pa tudi kot razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik) moral poznati ter ga upoštevati pri pripravi svoje ponudbe.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (in v njegovih mejah) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 2, neprimerna, v končni posledici pa nepopolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti (vse) ponudbe, ki niso popolne, ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, pa je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in v posledici nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker je v konkretnem primeru vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 2, vsebinsko nepopolna, vlagatelj tudi ni dokazal, da bi naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker ni izpeljal postopka dopustnih dopolnitev vlagateljeve ponudbe. Ponudnik (vlagatelj) namreč na podlagi druge alineje drugega odstavka 78. člena ZJN-2 ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (in v njegovih mejah) ni uspel izkazati in dokazati, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1 in sklopu številka 2, označil (v končni posledici) za nepopolno, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije ali določbe ZJN-2.

    Omenjenega zaključka ne spreminja niti izjava gospodarskega subjekta Canon Adria, d. o. o., z dne 31. maja 2011, saj te ni najti v vlagateljevi ponudbi (predloženi v sklopu številka 2), prav tako pa njen izdajatelj v njej izjavlja prav, da "[p]roizvajalec strojne opreme Canon" "vedno javno objavi le tiste podatke, za katere lahko jamči, da so popolnoma resnični in držijo v vsakem primeru" (po razlogovanju a contrario zapisano namreč pomeni, da so za primer avtomatskega dodajanja popolnoma resnični in v vsakem primeru držijo zgolj podatki glede debeline papirja "52 - 123g/m2"). Ker omenjene izjave vlagatelj ni predložil v svoji prvotni ponudbi, ni mogoče slediti niti zatrjevanju vlagatelja, da bi se naročnik moral "poslužiti testiranja ponujene opreme in ugotoviti, oprema katerega ponudnika dejansko ustreza njegovim potrebam". Res je sicer, da iz točke "9. Testiranje ponujene opreme" na strani 9 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja, da "[n]aročnik lahko pred izbiro najugodnejšega ponudnika izvede testiranje ponujene opreme po standardnih testnih protokolih naročnika, da preveri ali ponujena oprema dejansko ustreza vsem naročnikovim potrebam, kot so opredeljene v minimalnih tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije", vendar pa je potrebno ugotoviti, da se naročnik ni zavezal, da bo (v vsakem primeru) izvedel testiranje ponujene opreme, temveč si je le pridržal to možnost. V primeru, kot je zadevni, ko iz vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 2, jasno izhaja, da ne izpolnjuje ene od naročnikovih zahtev tehničnih specifikacij (vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil izjave gospodarskega subjekta Canon Adria, d. o. o.), naročnik torej s tem, ko testiranja opreme, ki jo vlagatelj ponuja v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, ni izvedel, ni kršil ne omenjene določbe razpisne dokumentacije in ne načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Testiranje opreme je naročnik namreč predvidel z namenom preizkusa, ali ponujena oprema dejansko ustreza vsem njegovim potrebam, kot so opredeljene v minimalnih tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije, ne pa za situacijo, ko iz ponudbe (kot v zadevnem primeru za sklop številka 2) jasno izhaja, da ne izpolnjuje ene od naročnikovih zahtev tehničnih specifikacij.

    Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da naročnikova zahteva glede debeline papirja, kot izhaja iz tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije, ni v smiselni povezavi s predmetom javnega naročanja, zaradi česar je kršeno načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), na podlagi šestega odstavka 12. člena ZRPJN ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za prejem (predložitev) ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za prejem (predložitev) ponudb. Vsebina izpodbijane zahteve glede debeline papirja je namreč vlagatelju bila oziroma bi mu morala biti znana pred potekom roka za prejem (predložitev) ponudb, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ni dokazal, da omenjene zatrjevane kršitve objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Državna revizijska komisija (iz smiselno enakega razloga) tudi ni vsebinsko obravnavala vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da so podatki o debelini papirja, ki se podaja v g/m², lahko zavajajoči, saj je možnost zajema papirja odvisna tudi od kvalitete (premaza) papirja, tehnična zahteva o debelini papirja, ki jo naročnik postavi brez upoštevanja kvalitete papirja, pa je povsem neprimerna (naročnik s tako postavljeno zahtevo po mnenju vlagatelja ne more zagotoviti, da bo ponujena oprema ustrezala njegovim potrebam).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v delu zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da ne drži zatrjevanje naročnika, da je pravočasno prejel pet ponudb, saj naj bi naročnik pravočasno prejel zgolj štiri ponudbe. Izbrana ponudba namreč (po zatrjevanju vlagatelja) ni bila prejeta (predložena) pravočasno, naročnik pa naj bi z izbiro omenjene ponudbe kot najugodnejše (po zatrjevanju vlagatelja) kršil določbe 73. člena ZJN-2.

    Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi bil lahko vlagateljev zahtevek za revizijo v preostalem delu (v katerem vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v navezavi na pravočasnost prejema oziroma predložitve izbrane ponudbe) iz razloga, ker vlagatelj ni uspel izkazati in dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1 in sklopu številka 2, označil (v končni posledici) za nepopolno, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije ali določbe ZJN-2, predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo zgolj v primeru, če bi vlagatelj v njem zatrjeval, da je naročnik pri pregledu oziroma ocenjevanju ponudbe konkurenčnega ponudnika enako (ali vsaj istovrstno) dejansko in pravno vprašanje presodil drugače, kot ga je presodil v povezavi z vlagateljevo ponudbo. Zatrjevana kršitev naročnika, ki naj bi jo ta storil v povezavi z izbrano ponudbo, ni enaka (ali vsaj istovrstna) pomanjkljivosti, zaradi katere je bila izločena vlagateljeva ponudba, pač pa vlagatelj v njej zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je, da bi naročnik moral, če bi spoštoval določbe ZJN-2, izločiti tudi izbrano ponudbo). Navedeno pa, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, v konkretnem primeru ne zadostuje za meritorno (vsebinsko) obravnavo vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu. V posledici navedenega zaključka Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokazov, ki jih vlagatelj predlaga v svojem zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija vlagatelju še pritrjuje v njegovem zatrjevanju, podanem v vlogi z dne 22. junija 2011, da mu je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podal napačen pravni pouk. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da
    âˆ" je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal: "PRAVNI POUK:" "Zoper ta sklep lahko vlagatelj v roku treh dni od prejema le-tega vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, Slovenska ulica 54, 1000 Ljubljana.",
    âˆ" ZRPJN za primer, ko naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo (1. točka izreka odločitve o zahtevku za revizijo), v prvem odstavku 17. člena določa, da mora naročnik vlagatelja pozvati, da mu pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika,
    âˆ" ZRPJN vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo predvideva za primera, ko vlagatelj meni, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo neupravičeno zavrgel (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN), oziroma za primer, ko jo vlagatelj vlaga zoper izdan sklep naročnika o ustavitvi postopka revizije (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).
    Navedeni ugotovitvi v svojem dopisu z dne 27. junija 2011 pritrjuje tudi naročnik sam, ki navaja, da "je v Sklepu z dne 17.6.2011 dejansko nehote navedel napačen pravni pouk".

    Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem (v konkretnem primeru vlagatelju). Ker pa je vlagatelj v predmetnem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (pri naročniku) pravočasno vložil vlogo z dne 22. junija 2011, ki po vsebini predstavlja tudi sporočilo vlagatelja naročniku, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vlagatelj namreč v vlogi z dne 22. junija 2011 navaja, da "primarno obvešča naročnika, da želi nadaljevati postopek z zahtevo za revizijo postopka javnega naročila pred Komisijo"), Državna revizijska komisija pa je o vlagateljevem zahtevku za revizijo (s predmetnim sklepom) tudi odločila, vlagatelj ni izkazal, da bi v konkretnem primeru navedba napačnega pravnega pouka v odločitvi o zahtevku za revizijo kakorkoli vplivala na njegov pravni položaj v tem postopku.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 01. junija 2011 (kot neutemeljen) zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljenega zneska že vplačane dolžne takse za revizijo v znesku 2.500,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01818511), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek 2.500,00 EUR.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 11. julija 2011

    mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije








    Vročiti:
    - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Center za informatiko, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana
    - odvetnica Lina Nagode Gogala, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika
    - MIKROGRAFIJA, d. o. o., Foersterjeva ulica 10, 8000 Novo mesto
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran