Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-219/2011 Občina Logatec

    Številka: 018-219/2011-6
    Datum sprejema: 1. 8. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Nataši Jeršič v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za gradnjo "Sanitarne kanalizacije in lagunske ČN Rovte" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Kraški zidar, d. d., Kolodvorska ulica 1, Sežana, ki ga zastopa Marko Pauletič, odvetnik v Kranju (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Logatec, Tržaška cesta 50a, Logatec (v nadaljevanju: naročnik), 1. 8. 2011

    odločila:

    1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-4/2011-66 z dne 8. 7. 2011.

    2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 19. 4. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4006/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-43 z dne 8. 6. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Treven, gradnje in vzdrževanje, d. o. o., Obrtna cona Logatec 22, Logatec.

    Na podlagi petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) je naročnik z dokumentom "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 spremenil odločitev o oddaji javnega naročila in ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, Kozina. V tem dokumentu je naročnik zapisal tudi pravni pouk in v njem med drugim "Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti: â?? ter priložiti potrdilo o vplačilu z 22. členom ZRPJN določene takse, in sicer 5.000,00 EUR, na račun ministrstva, pristojnega za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802, sklic: 11 16110-7111290-00400611".

    Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 6. 2011 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled.

    Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (št. 430-4/2011-60 z dne 30. 6. 2011) in jo 1. 7. 2011 vročil vlagatelju (povratnica v naročnikovem spisu), vpogled pa je omogočil 1. 7. 2011 (uradni zaznamek št. 430-4/2011-62 z dne 1. 7. 2011).

    Vlagatelj je 4. 7. 2011 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev spremembe odločitve o oddaji javnega naročila in uveljavljal povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil izpisek plačila takse v višini 5.000 eurov prek spletne strani elektronske banke.

    Naročnik je s sklepom št. 430-4/2011-66 z dne 8. 7. 2011 zahtevek za revizijo, sklicujoč se na tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, zavrgel. Naročnik najprej ugotavlja, da je 3. 7. 2011 začel veljati ZPVPJN in da je takrat prenehal veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljevanju: ZRPJN) (81. člen ZPVPJN), zato se glede na 82. člen ZPVPJN v konkretnem primeru, ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 5. 7. 2011, uporablja ZPVPJN. Naročnik nadaljuje, da bi moral vlagatelj glede na tretjo alineo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN vplačati takso v višini 10.000 eurov, vendar tega ni storil, zato je zahtevek za revizijo zavrgel.

    Vlagatelj je 15. 7. 2011 priporočeno pošti vložil pritožbo, v kateri predlaga, da se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in da se naročniku naloži vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj se sklicuje, da je zahtevek za revizijo izpolnjeval vse procesne predpostavke po ZRPJN, ter obsežno utemeljuje, da niso podani razlogi za zavrženje ter da je pravni pouk v dokumentu "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 napačen in pomanjkljiv.

    Državna revizijska komisija je 19. 7. 2011 od naročnika prejela dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno s 55. členom ZPVPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevek za revizijo. Medtem ko se naročnik sklicuje, da je njegovo ravnanje skladno z ZPVPJN, ki je razveljavil ZRPJN, vlagatelj zlasti uveljavlja, da je treba v konkretnem primeru postopka pravnega varstva še vedno uporabiti ZRPJN, sicer pa naročniku očita številne kršitve ZJN-2, ZRPJN, ZPVPJN in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP).

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je pritožba kontradiktorna in glede na številne argumente ni mogoče niti jasno zaključiti, da vlagatelj zastopa le stališče, da se v konkretnem primeru postopka pravnega varstva uporablja le ZRPJN. Vlagatelj namreč navaja določene argumente (npr. napačen pravni pouk, kršitev 22. in 71. člena ZPVPJN), ki lahko pridejo do izraza le v primeru uporabe ZPVPJN. V primeru, če naj bi šteli, da vlagatelj zastopa le stališče, da se v obravnavanem primeru v postopku pravnega varstva uporablja ZRPJN, bi vlagatelj moral izkazati le, da je naročnik napačno uporabil 82. člen ZPVPJN (v povezavi s 87. členom ZPVPJN), očitki o drugih kršitvah pa bi bili brezpredmetni, ker se ZPVPJN ne bi uporabljal. V takem primeru je tudi brezpredmetno, da vlagatelj zatrjuje, da je pravni pouk v dokumentu "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 napačen in/ali pomanjkljiv, saj je naročnik vlagatelja poučil o višini takse, kot jo določa prvi odstavek 22. člena ZRPJN.

    Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Nadalje prvi odstavek 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da "v odločitvi mora â?? opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede". Skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike, vročiti pa jo mora v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku javnega naročanja uporabil peti odstavek 79. člena ZJN-2 in prvotno odločitev o oddaji javnega naročila spremenil. O tej novi odločitvi (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) je naročnik ponudnike seznanil z dokumentom "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 (drugi odstavek 79. člena ZJN-2), v katerega je vključil pravni pouk (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) s podatkom o višini takse, kot jo je določal (prvi odstavek 22. člena) ZRPJN, v njem pa je tudi zapisal, da mora vlagatelj potrdilo o vplačilu takse priložiti zahtevku za revizijo. Naročnik je dokument "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 ponudnikom odposlal 23. 6. 2011.

    V Uradnem listu RS, št. 43/2011 z dne 3. 6 2011, je bil objavljen ZPVPJN, ki je skladno s 87. členom ZPVPJN začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS. To pomeni, da je ZPVPJN začel veljati 3. 7. 2011. S tem dnem je prenehal veljati ZRPJN (prvi odstavek 81. člena ZPVPJN).

    ZPVPJN ponudnikom ni odvzel pravice do uveljavljanja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila lahko ponudnik tudi po uveljavitvi ZPVPJN (gl. 5. člen ZPVPJN) vloži zahtevek za revizijo in (takĂł kot po ZRPJN, gl. prvi odstavek 12. člena ZRPJN) uveljavlja, da je naročnik kršil ZJN-2.

    Pri razmejitvi, ali pravno varstvo poteka po ZRPJN ali po ZPVPJN, je treba upoštevati 82. člen ZPVPJN, ki določa, da "postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo)".

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je 82. člen ZPVPJN vključen v poglavje ZPVPJN "prehodne in končne določbe" in da nosi naslov "dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih".

    Iz prvega odstavka 82. člena ZPVPJN izhaja, da je ugotovitev, ali se uporablja ZRPJN ali pa ZPVPJN, odvisna od odgovora na vprašanje, kdaj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Po ZRPJN se je postopek revizije začel z vložitvijo zahtevka za revizijo pred naročnikom (npr. zadeve št. 018-038/2002, 018-062/2004, 018-154/2004, 018-405/2005, 018-269/2007, 018-204/2008, 018-140/2009, 018-102/2010, 018-013/2011, 018-092/2011), ne pa že npr. z vročitvijo odločitve o oddaji javnega naročila (slednje predstavlja dejanje v postopku oddaje javnega naročila, drugi odstavek 79. člena ZJN-2). Iz navedenega zato sledi, da se v primeru, če je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred uveljavitvijo ZPVPJN (torej pred 3. 7. 2011), (začeti) postopek pravnega varstva dokonča po ZRPJN, sicer pa ne. To pa pomeni, da se v primeru, če je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN, postopek pravnega varstva izvede po ZPVPJN.

    Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo priporočeno po pošti 4. 7. 2011 (tj. po uveljavitvi ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pravilno zaključil, da se v postopku revizije konkretnega javnega naročila uporablja ZPVPJN in ne ZRPJN.

    V 15. členu ZPVPJN ("obvezne sestavine zahtevka za revizijo"), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN "skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku", je določeno, katerih osem sestavin mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

    Če naročnik (med drugim) ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

    Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alinee prvega odstavka 71. člena ZPVPJN: en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000 eurov. Ker je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika v višini 1.059.182,08 eurov brez DDV (gl. str. 2 dokumenta "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011), taksa znaša 10.000 eurov. Glede na navedeno bi moral vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse v višini 10.000 eurov in ne le 5.000 eurov. Ker vlagatelj tega ni storil, je naročnik zahtevek za revizijo skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s sklepom zavrgel.

    Predložitev dokazila o vplačilu takse v višini 5.000 eurov bi bila v konkretnem primeru ustrezna le v primeru, če bi postopek pravnega varstva potekal po ZRPJN.

    Vlagatelj neutemeljeno izpostavlja, da je bila "vložena revizija formalno popolna", saj je "izpolnjevala vse pogoje po 12. členu ZRPJN". Zahtevek za revizijo bi moral izpolnjevati zahteve iz 15. člena ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da v pravnem pouku dokumenta "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011, ni bil naveden rok, v kolikem času mora vložiti zahtevek za revizijo. S tem je naročnik ravnal v nasprotju s prvo alineo tretjega stavka v prvem odstavku 79. člena ZJN-2. Vendar je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno glede na pravila o štetju rokov po ZPVPJN (kot sicer po ZRPJN) v povezavi s četrtim odstavkom 79.a člena ZJN-2. Da je zahtevek za revizijo pravočasen po obeh pravnih podlagah (tj. ZPVPJN in ZRPJN), zatrjuje celo vlagatelj v pritožbi (str. 3).

    Naročnik je vlagatelju 24. 6. 2011 vročil dokument "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil 4. 7. 2011 priporočeno po pošti.

    Če bi upoštevali pravila ZRPJN, bi 4. 7. 2011 predstavljal zadnji dan 10-dnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ker pa upoštevamo pravila ZPVPJN o štetju osmih delovnih dni (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), je 4. 7. 2011 glede na določbo, kaj šteje za delovne dni po ZPVPJN (peti odstavek 1. člena ZPVPJN), šesti delovni dan po vročitvi (drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN oziroma petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti, se šteje, da ga je 4. 7. 2011 izročil naročniku. Četudi je naročnik v izpodbijanem sklepu navedel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil 5. 7. 2011 (iz datuma v prejemni štampiljki je razvidno, da je na ta dan naročnik zahtevek za revizijo fizično prejel), je tudi 5. 7. 2011 še v roku iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN. Naročnik pa tudi ni zavrgel zahtevka za revizijo sklicujoč se na ZRPJN in njegovo prepozno vložitev.

    Glede na navedeno vlagatelj zaradi te naročnikove opustitve ni bil prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva.

    ZPP se glede na prvi odstavek 13. člena ZPVPJN uporablja v postopkih pravnega varstva, ta določba pa ne daje podlage, da se ga uporablja v postopku javnega naročanja.

    Naročnik je dokument "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 izdal v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) in z njim ponudnikom sporočil svojo odločitev o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-2). Ta odločitev ne predstavlja odločitve v postopku pravnega varstva, zato vlagatelj naročniku neutemeljeno očita, da je kršil 22. člen ZPVPJN (vlagatelj se očitno pomotoma sklicuje na 22. člen ZRPJN; op. Državne revizijske komisije). Iz 22. člena ZPVPJN ("pravni pouk") je namreč razvidno, da se uporablja samĂł v postopkih pravnega varstva.

    Je pa očitke o kršitvi 22. člena ZPVPJN mogoče razumeti, da vlagatelj naročniku očita tudi ravnanje v nasprotju s tretjim stavkom iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2.

    V času, ko je naročnik izdal dokument "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 in ga poslal ponudnikom, ZPVPJN še ni veljal, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj naročniku neutemeljeno očita, da je ob njegovi izdaji kršil 71. člen ZPVPJN. Naročnik je v tem dokumentu skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 poučil ponudnike o višini potrebne takse skladno s takrat veljavnim zakonom, tj. ZRPJN. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da vlagatelj neutemeljeno očita naročniku, da bi se moral ob njegovi izdaji sklicevati na zakon, ki še ni veljal. Ob tem iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2 tudi ne izhaja, da bi moral naročnik vlagatelja opozarjati na pravne posledice neplačila takse ali nepredložitve potrdila o vplačilu takse, uporaba ZPP v postopku javnega naročanja pa ni predvidena (13. člen ZPVPJN; prim. peti odstavek 3. člena ZRPJN). Pravni pouk v dokumentu "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 je bil glede vplačila takse takšen, kakršnega je zahtevala ureditev, ki je veljala v času sprejema odločitve o oddaji javnega naročila in njene odpreme ponudnikom.

    Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik v pravnem pouku dokumenta "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011 zapisal številko transakcijskega računa SI56 0110 0100 0358 802. Ta transakcijski račun, ki ima popolno ime "taksa za postopek revizije javnega naročanja", se uporablja za vplačevanje javnofinančnih prihodkov. Plačilne transakcije na ta račun, ki se vodi kot podračun enotnega zakladniškega računa, se izvršujejo prek Banke Slovenije (gl. elektronski register transakcijskih računov: http://www.ajpes.si/eRTR/JavniDel/Podrobnosti.aspx"Tr=011001000358802& in pojasnila k Pravilniku o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 103/2010 s spr.), objavljena na spletni strani Ministrstva za finance, Uprava RS za javna plačila: http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp"id=13). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da naročnik vlagatelju ni zagotovil potrebnih podatkov. Naročnik je v tem dokumentu zapisal tudi številko sklica, tj. referenco modela 11. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da naročnik zahtevka za revizijo ni zavrgel tudi zaradi tega, ker naj bi vlagatelj takse ne vplačal na pravi podračun, zaradi česar tudi ni jasno, kako naj bi naročnik kršil vlagateljevo pravno varstvo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj neutemeljeno enači ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila in postopku pravnega varstva. Zato naročnik ni mogel kršiti 498. člen ZPP. Državna revizijska komisija dodaja, da sicer tudi ni jasno, kako naj bi naročnik kršil 15. člen ZPVPJN, ki določa, kaj mora vsebovati zahtevek za revizijo.

    Čeprav vlagatelj ni izrecno ravnal po drugem odstavku 15. člena ZPVPJN, ker zahtevku za revizijo ni priložil dokazila o vplačilu takse v višini 10.000 eurov, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnih in specifičnih okoliščinah primera ni mogoče spregledati, da je vlagatelj ravnal tako, kot izhaja iz pravnega pouka dokumenta "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2011-55 z dne 23. 6. 2011. Vlagatelj je zahtevku za revizijo, kot že predhodno ugotovljeno, priložil dokazilo, da je vplačal takso v višini 5.000 eurov.

    ZPVPJN izrecno ne ureja situacije, kot se je zgodila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je treba v okoliščinah konkretnega primera izhajati iz tega, da je vlagatelj izkazal vsaj ravnanje, ki je bilo določeno v pravnem pouku. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelja ne bi smela doleteti takojšnja sankcija po zavrženju zahtevka za revizijo. V nasprotnem primeru bi bil vlagatelj v slabšem položaju, čeprav je ravnal v skladu s pravnim poukom v odločitvi o oddaji javnega naročila.

    Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-4/2011-66 z dne 8. 7. 2011.

    Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 1. 8. 2011

    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:
    - Občina Logatec, Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec,
    - odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, 4000 Kranj,
    - Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, 6240 Kozina,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
    - v arhiv, tu.

    Natisni stran