018-102/2011 Občina škofja Loka

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore - Občina škofja Loka, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gorenjska gradbena družba, d. d. (prej Cestno podjetje Kranj, d. d.), Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopata Zmagoslav Marovt in mag. Marija Bukovec Marovt, odvetnika v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina škofja Loka, Mestni trg 15, škofja Loka (v nadaljevanju: naročnik), 29. 7. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.216 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 29. 11. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN11563/2010, in v Uradnem listu EU z dne 1. 12. 2010, št. objave 2010/S 233-3564087) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota v skupnem nastopu s ponudnikom GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Z dopisom z dne 8. 3. 2011 je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbe in dokumentacijo pri naročniku.

Vpogled je bil 11. 3. 2011 ("zaznamek o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo" št. 354-17/2010 z dne 11. 3. 2011).

Vlagatelj je 18. 3. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in uveljavlja povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da člani strokovne komisije nimajo pravne podlage za izločanje ponudb iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ker je odločitev o tem, katero ponudbo se izbere, prepuščena naročniku in torej županu. Vlagatelj navaja, da se župan ni opredelil do pravilnosti ponudb, ker je v odločitvi jasno zapisano, da so se člani po izločitvi vlagateljeve ponudbe opredeljevali le še do ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje tudi pogoje iz točk 10 in 14 podpoglavja 1.2 razpisne dokumentacije, saj predložene reference v celoti izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik vlagatelja v primeru, da mu je bilo kaj nejasno, pozvati na pojasnila. Vlagatelj tudi oporeka temu, da mu je naročnik onemogočil vpogled v reference izbranega ponudnika in zatrjuje, da je s tem prekršil 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načeli enakopravnosti in transparentnosti. Vlagatelj izpostavlja, da čistilna naprava Velika Polana nima še uporabnega dovoljenja, zato reference za to čistilno napravo naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati. Vlagatelj nadalje navaja, da za odgovornega projektanta v obrazcu življenjepisa nista bili navedeni številki strokovnega izpita in vpisa v IZS, za odgovornega vodjo del pa vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik zanj priglasil reference, ki pripadajo drugi osebi. Vlagatelj vztraja pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelju sicer priznava aktivno legitimacijo, vendar ugotavlja, da ta ni nesporna, ker je vlagatelj zapisal, da je predložil nesporno pravilno in popolno ponudbo ter po merilih najugodnejšo, čeprav po drugi strani izpodbija izločitev svoje ponudbe. Naročnik navaja, da člani strokovne komisije lahko skladno z 68. členom ZJN-2 sodelujejo v celotnem postopku oddaje javnega naročila ali v njegovem delu, odločitev o oddaji pa je sicer sprejel župan, kar je tudi razvidno iz podpisa in žiga na obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik zavrača, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pavšalna, in navaja, da je zapisal vse podatke, vlagatelj pa bi lahko zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila skladno z 79. členom ZJN-2. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v obrazec 5.7. Seznam podizvajalcev ni navedel vseh podizvajalcev, zato se ne more sklicevati na reference gospodarskih subjektov, ki v ponudbi niso navedeni kot ponudnik, podizvajalec ali projektant. Naročnik nadaljuje, da v tem delu ponudbe ni mogoče dopolnjevati, zato je nepopolna. Naročnik navaja, da vlagateljev nominirani odgovorni vodja del ni izvajal del odgovornega vodje del pri referenčnem projektu, referenčni objekt pa ne ustreza pogoju zadrževalnega bazena ne po konceptu ne po funkciji. Naročnik ugotavlja, da bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna tudi v primeru, če bi vlagateljeve navedbe glede resničnosti samega projekta v celoti držale, saj vlagatelj ne prereka, da navedeni odgovorni vodja del pri referenčnih delu ni izvajal del odgovornega vodje del. Naročnik zavrača tudi kršitve v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da ni določil, da mora čistilna naprava pridobiti pravnomočno uporabno dovoljenje za čistilno napravo, zato ponudba izbranega ponudnika ni nepopolna. Naročnik navaja, da bodo morali biti posamezniki, ki bodo nastopali v vlogi odgovornega projektanta, vpisani v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici, ko bodo nastopali v tej vlogi. Naročnik zavrača tudi očitke v zvezi z referencami kadra in navaja, da vlagatelj zamenjuje izraza odgovorni vodja del in vodja projekta.

Vlagatelj je z dopisom z dne 11. 4. 2011, v katerem oporeka odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 15. 4. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-102/2011-2 z dne 3. 5. 2011 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za odločitev (drugi odstavek 20. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 zahtevku za revizijo ugodila v delu, ki se nanaša na vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika, odločila, da je naročnik dolžan omogočiti vlagatelju vpogled najkasneje v roku 5 dni po prejemu tega sklepa, vlagatelju dovolila vložitev pripravljalne vloge pri naročniku v roku 5 dni po opravljenem vpogledu, odločitev o stroških, nastalih z revizijo, pa pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je 26. 5. 2011 evidentirala vlogo, poimenovano prva pripravljalna vloga (brez datuma), ki jo je prejela po telefaksu. Vlagatelj opozarja, da se je šele po vložitvi zahtevka za revizijo seznanil, da je naročnik za celotno izvedbo postopka oddaje javnega naročila sklenil pogodbo z zunanjim izvajalcem, družbo SL Consult, d. o. o., Ljubljana, s čimer je kršil četrti odstavek 16. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je naročnik dal njegovo ponudbo "na vpogled in ''v obdelavo''" družbi SL Consult, d. o. o., Ljubljana, kar se mu zdi nedopustno, postopek pa je naročnik vodil netransparentno. Vlagatelj še izpostavlja, da mu naročnik ni želel vročiti odgovora, ki ga je izbrani ponudnik posredoval naročniku v zvezi z zahtevkom za revizijo.

Državna revizijska komisija je 27. 5. 2011 prejela vlogo, poimenovano prva pripravljalna vloga (brez datuma), ki je vsebinsko enaka vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 25. 5. 2011 po telefaksu. Vlagatelj dodatno sporoča, da je spremenil firmo, in dopolnjuje navedbe iz vloge, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 25. 5. 2011 po telefaksu.

Državna revizijska komisija je z vlagateljevima vlogama, poimenovanima prva pripravljalna vloga, seznanila naročnika (prilogi k dopisu št. 018-102/2011-7 z dne 27. 5. 2011).

Na vlagateljev dopis z dne 30. 5. 2011, s katerim je Državno revizijsko komisijo pozval na posredovanje kopije pripravljalne vloge izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odgovorila z dopisom št. 018-102/2011-9 z dne 31. 5. 2011 in pojasnila, da je dokumentacijo vrnila naročniku.

Po prejemu sklepa Državne revizijske komisije je naročnik organiziral vpogled 31. 5. 2011 ("zaznamek o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo" št. 354-17/2010 z dne 31. 5. 2011).

Vlagatelj je v pripravljalni vlogi z dne 5. 6. 2011 (v nadaljevanju: druga pripravljalna vloga) navedel, da mu je naročnik omogočil vpogled v pet referenc, pri čemer reference za čistilno napravo Velika Polana ni mogoče priznati, ker na dan predložitve ponudb uporabno dovoljenje za to čistilno napravo ni bilo še pravnomočno, referenčnega projekta v Občini Piran pa ni mogoče priznati v celoti, ker ga je izbrani ponudnik izvajal s partnerjem, ki ne nastopa v ponudbi. Vlagatelj navaja, da ni še uspel pridobiti izjave o skladnosti, katere sestavni del je gradbeni dnevnik, vendar je prepričan, da je v njem kot odgovorni vodja del navedena druga oseba, kot tista, ki je navedena v ponudbi. Vlagatelj nadaljuje, da je na neformalen način izvedel, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna iz drugih razlogov, ki jih ni mogel navajati v zahtevku za revizijo, ker niti prvič niti drugič ni mogel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika zaradi uveljavljanja poslovne skrivnosti. Vlagatelj navaja, da odgovorni projektant za čistilno napravo od 10.000 PE do 100.000 PE ni vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije, referenčna gradnja pa ni novogradnja, ampak nadgradnja. Vlagatelj navaja, da je referenca za odgovornega projektanta za čistilno napravo od 2.000 PE do 10.000 PE časovno neustrezna, ker sega izven referenčnega obdobja. Vlagatelj se sklicuje na to, da je "praktično vse v ponudbi izbranega ponudnika poslovna skrivnost", zato poziva Državno revizijsko komisijo, naj "s posebno skrbnostjo pregleda tudi tehnični del ponudbe izbranega ponudnika" in upošteva preiskovalno načelo po drugem odstavku 19. člena ZRPJN. Vlagatelj navaja, da je po pridobitvi nekaterih podatkov po drugem vpogledu ugotovil, da ponujena tehnična rešitev ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije.

Naročnik v dopisu št. 354-17/2010 z dne 15. 6. 2011 navaja, da prva pripravljalna vloga predstavlja nedopustno dopolnjevanje zahtevka za revizijo in je Državna revizijska komisija ne bi smela vsebinsko obravnavati. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju po prejemu sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 omogočil vpogled v dokumentacijo, prvo pripravljalno vlogo pa je vložil še pred vpogledom vanjo. Prav tako se prva pripravljalna vloga ne nanaša na domnevne kršitve, s katerimi bi se vlagatelj seznanil šele na vpogledu. Naročnik tudi ugotavlja, da je vlagatelj prvo pripravljalno vlogo vložil po roku iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN in torej prepozno. Naročnik tudi zavrača trditve, da se vlagatelj ni mogel seznaniti z vlogo družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana pri oddaji tega javnega naročila, dokler ni prejel informacije javnega značaja, saj bi lahko skladno z 22. členom ZJN-2 zahteval vpogled v dokumentacijo, zlasti zato, ker iz dokumentacije izhaja, da SL Consult, d. o. o., Ljubljana sodeluje v postopku oddaje javnega naročila na strokovno-tehnični in administrativni ravni. Naročnik še zatrjuje, da je vlagatelj prekludiran, opozarja pa tudi, da SL Consult, d. o. o., Ljubljana ni bil pooblaščen za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, njegovi predstavniki pa tudi niso imeli glasovalnih pravic.

Naročnik je drugo pripravljalno vlogo s sklepom št. 354-17/2010 z dne 21. 6. 2011 zavrnil in pojasnil, da ni zahteval, da mora referenčni objekt imeti pridobljeno uporabno dovoljenje, dela na referenčnem projektu v Občini Piran pa je izvedel izbrani ponudnik. Naročnik navaja, da vlagatelj neutemeljeno očita neizpolnjevanje kadrovskega pogoja. Naročnik opozarja, da je Državna revizijska komisija s sklepom 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 odločila o vpogledu v reference izbranega ponudnika, ne pa glede tehničnega dela ponudbe, zaradi česar vlagatelj prepozno izpodbija neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik še dodaja, da pa je izbrani ponudnik ponudil zahtevano opremo. Naročnik zavrača trditve o kršitvi enakopravne obravnave ponudnikov in navaja, da so te navedbe pavšalne in nekonkretizirane.

Vlagatelj je z dopisom z dne 23. 6. 2011 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 27. 6. 2011 in 29. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 4. 7. 2011 od vlagatelja prejela v vednost dokumentacijo, ki jo je prejel na podlagi zahtev za dostop do informacij javnega značaja od Občine Piran in Občine Lendava.

Državna revizijska komisija je 20. 7. 2011 v vednost prejela sklep o podaljšanju roka za dostop do informacij javnega značaja, ki ga je vlagatelj prejel od Občine Puconci. Slednja je izbranemu ponudniku izdala referenčno potrdilo za eno izmed priglašenih gradenj. Državna revizijska komisija je 25. 7. 2011 prejela še vlagateljev dopis z dne 22. 7. 2011, h kateremu je kot prilogo predložil dokumentacijo, ki jo je prejel od Občine Puconci.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo z dopisom (brez datuma), ki ga je ta prejela 27. 5. 2011, obvestil, da je spremenil firmo. To je razvidno tudi iz predloženih prilog, med drugim notarskega zapisnika št. SV 203/11 z dne 11. 4. 2011 in sklepa Okrožnega sodišča v Kranju z dne 6. 5. 2011. Državna revizijska komisija je navedeno upoštevala pri izdaji sklepa.

Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 18. 3. 2011 in torej pred uveljavitvijo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), se skladno z 82. členom ZPVPJN postopek revizije dokonča po ZRPJN.

Ker je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C), se skladno s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2C.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je o delu zahtevka za revizijo že odločila in tudi odgovorila na nekatere naročnikove argumente iz sklepa št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Tako je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 zavrnila naročnikove pomisleke, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ocenila pa je tudi, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da je naročnik kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2 in vlagateljevo pravico do vpogleda v del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na reference izbranega ponudnika, ki jih je ta pridobil na podlagi poslov, oddanih v postopkih javnega naročanja.

Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik po prejemu sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 vlagatelju omogočil nov vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ("zaznamek o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo" št. 354-17/2010 z dne 31. 5. 2011). Vlagatelj je po vpogledu vložil drugo pripravljalno vlogo (vloga z dne 5. 6. 2011) in v njej uveljavlja očitke, ki se nanašajo na reference (ponudnika in ponudnikovega kadra), poleg tega pa navaja, da "je praktično vse v ponudbi izbranega ponudnika poslovna skrivnost" in da je bil tehnični del ponudbe "ponovno prikrit (tako kot na prvem vpogledu)", zaradi česar "iz previdnosti poziva" Državno revizijsko komisijo, da "s posebno skrbnostjo pregleda tudi tehnični del ponudbe izbranega ponudnika". Vlagatelj se pri tem sklicuje na drugi odstavek 19. člena ZRPJN, ki Državni revizijski komisiji omogoča, da odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj posebej izpostavlja, da ena izmed tehničnih rešitev izbranega ponudnika ni primerna.

Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj zatrjeval, da mu naročnik na vpogledu 11. 3. 2011 ni omogočil vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na reference. Vlagatelj pa ni zatrjeval, da mu naročnik na vpogledu 11. 3. 2011 ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika tudi npr. v tehničnem delu. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011) prepozno navaja dejstva v zvezi z omejitvijo vpogleda v druge dele ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj jih namreč navaja po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, prav tako pa niso izkazani nekrivdni razlogi (prim. 286. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN)). Vlagatelj bi že v zahtevku za revizijo lahko uveljavljal, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika mu je naročnik na vpogledu 11. 3. 2011 onemogočil ali omejil vpogled, saj je za to vedel že v trenutku, ko je vložil zahtevek za revizijo. To tudi jasno izhaja iz druge pripravljalne vloge (vloga z dne 5. 6. 2011), saj je vlagatelj že v trenutku, ko je vložil zahtevek za revizijo, vedel, da mu je bil onemogočen vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika. Ko vlagatelj namreč poziva Državno revizijsko komisijo, naj pregleda tehnični del ponudbe izbranega ponudnika, navaja, da to stori, ker je bil "tehnični del ponudbe izbranega ponudnika [â??] ponovno prikrit (tako kot na prvem vpogledu)".

Ker je vlagatelj prepozno uveljavljal kršitve glede onemogočenja oziroma omejitve vpogleda v še druge dele ponudbe izbranega ponudnika, je tudi prepozen za uveljavljanje nepopolnosti v drugih delih ponudbe izbranega ponudnika. Zato Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil vlagatelju omogočen na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011, ne more pomeniti, da vlagatelj po poteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN lahko uspešno uveljavlja še kršitve, ki niso v povezavi z deli ponudbe izbranega ponudnika, v katere mu je bil dovoljen vpogled na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011. Tega stališča ne bi spremenila niti morebitna ugotovitev, ki bi bila sprejeta na podlagi druge pripravljalne vloge (vloga z dne 5. 6. 2011), da bi bila v drugih delih ponudba izbranega ponudnika (tudi tehnični del) upravičeno označena za poslovno skrivnost ter da vlagatelj zato ne more in ne bi mogel vpogledati vanje. Namreč, taka ugotovitev bi temeljila na zatrjevanih dejstvih iz druge pripravljalne vloge in ne že zahtevka za revizijo. Zato ne bi bili izkazani nekrivdni razlogi, da vlagatelj šele v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011) zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika tudi v drugih delih. Zaradi izostanka trditvene podlage v zahtevku za revizijo ni mogoče šteti, da vlagatelj že v zahtevku za revizijo ni mogel navajati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v drugih delih ponudbe, ki niso reference. Zato je že vsaj iz tega razloga neutemeljeno vlagateljevo sklicevanje na preiskovalno načelo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), že vsaj iz istega razloga pa je tudi neprimerljiva zadeva št. 018-150/2010, na katero se sklicuje vlagatelj. Vlagatelj namreč ne more enačiti svojega položaja, ko je po lastni krivdi opustil možna ravnanja v postopku revizije (tj. vlagatelj bi lahko onemogočenje ali omejitev vpogleda še v kakšne druge dele ponudbe izbranega ponudnika izpostavil že v zahtevku za revizijo in s tem izkazal, da ne more v zahtevku za revizijo navesti konkretnih kršitev), s položajem drugega vlagatelja (zadeva št. 018-150/2010), ki brez lastne krivde ni mogel v zahtevku za revizijo navajati kršitev v zvezi z zamenjavo partnerja pri skupni izvedbi javnega naročila, saj ga naročnik ni seznanil s tem dejstvom. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je naročnik kršil ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno tudi v tehničnem delu, predlog za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca oziroma strokovnjaka pa je glede na dana pojasnila vsaj prepozen.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo v delu, o katerem ni še odločila s sklepom št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da "člani strokovne komisije nimajo pravne podlage za izločanje ponudb iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ker o tem, kdo bo izbran prepuščena naročniku, torej županu" in da "procesno gledano, župan kot oseba, ki zastopa in predstavlja občino, se do pravilnosti ponudbe vlagatelja niti ni opredelil". Vlagatelj nadalje še navaja, da je prejel odločitev o oddaji, iz njene obrazložitve pa izhaja, da so člani strokovne komisije izločili vlagateljevo ponudbo in za ponudbo izbranega ponudnika ugotovili, da je popolna in najugodnejša.

Državna revizijska komisija je vpogledala v spisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011, s katerim je sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Kot podpisnik tega dokumenta je naveden župan, ob podpisu pa je odtisnjen žig naročnika, iz katerega so poleg občinskega grba razvidni podatki: "Občina škofja Loka", "1" (številka ena) in "župan". K temu dokumentu je med drugim speta vročilnica, iz katere je razvidno, da je naročnik ta dokument vlagatelju vročil 8. 3. 2011.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj potrjuje, da je prejel odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil fotokopijo odločitve o oddaji javnega naročila (št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011), pri čemer je iz nje razvidno, da je kot njen podpisnik naveden župan, ob podpisu pa je odtisnjen tudi žig naročnika, iz katerega so poleg občinskega grba razvidni podatki: "Občina škofja Loka", "1" (številka ena) in "župan". Vlagatelj je ta dokument prejel 8. 3. 2011 (razvidno iz datuma, odtisnjenega v prejemni štampiljki).

Primerjava dokumenta v naročnikovi spisni dokumentaciji in dokumenta, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, pokaže, da sta vsebinsko enaka. V obeh dokumentih piše, da so člani strokovne komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb ugotovili, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in so jo izločili iz nadaljnjega postopka, zato so pregledali ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila druga najugodnejša. Člani strokovne komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb so ugotovili, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in glede na merilo najugodnejša.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila je res razvidno, da se je strokovna komisija opredelila o popolnosti in ugodnosti ponudb, vendar odločitve o oddaji javnega naročila (torej odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe, ki jo je predložil nek konkreten ponudnik) ni sprejela. Odločitev o oddaji javnega naročila je namreč sprejel župan, kar jasno izhaja iz podatkov o podpisniku in žiga, ki je odtisnjen na "Odločitvi o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011. Zato je nerazumljivo, kaj je vlagatelj želel izpostaviti, ko je navedel, da "je odločitev o tem, kdo bo izbran prepuščena naročniku, torej županu". V konkretnem primeru je, kot že ugotovljeno, ravno župan sprejel "odločitev o tem, kdo bo izbran".

S tem, ko je župan podpisal dokument, s katerim je naročnik vlagatelja seznanil z odločitvijo o oddaji javnega naročila, je mogoče zaključiti, da se je župan seznanil z ravnanji strokovne komisije in da se je z njeno presojo, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, strinjal. To pa pomeni, da je tudi župan (v imenu naročnika) štel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna.

Hkrati Državna revizijska komisija izpostavlja, da 68. člen ZJN-2 določa, da naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo, ta pa lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja. Naročnik je ravno na podlagi 68. člena ZJN-2 imenoval strokovno komisijo (sklep o imenovanju strokovne komisije št. 354-17/2010 z dne 12. 1. 2011) in jo skladno s 4. točko sklepa pooblastil za odpiranje, pregled in analizo ponudb ter njihovo ocenjevanje na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Skladno s 4. točko sklepa strokovna komisija naročniku predlaga izbiro najugodnejšega ponudnika (tj. najugodnejše ponudbe; op. Državne revizijske komisije) in naročniku po potrebi nudi strokovno pomoč v zvezi s sprejemanjem odločitev v primeru postopkov revizije javnega naročanja. Iz vpogleda v sklep o imenovanju strokovne komisije je razvidno, da je naročnik vanjo imenoval pet članov, od katerih so trije navedeni kot strokovni sodelavci Občine škofja Loka, dva pa kot predstavnika Občine škofja Loka (1. točka). SamĂł te osebe imajo glasovalno pravico (5. točka). Naročnik je tudi imenoval tajništvo, v katerega je lahko alternativno imenovan član izmed treh možnih oseb iz družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana (2. točka), in zunanji opazovalki (ena je predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, druga pa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; 3. točka). Nobena izmed oseb iz 2. in 3. točke sklepa nima glasovalne pravice (prim. 5. točko). Po vpogledu v naročnikovo dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da nobena izmed oseb, ki so navedene v 2. in 3. točki sklepa, ni podpisala tabele popolnosti ponudb in/ali ocenjevalnih listov.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitev v zvezi z ravnanjem strokovne komisije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je osrednji spor med strankama v tem, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik med drugim lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2).

Iz vpogleda v "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 je razvidno, da je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogojev 10 in 14 podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) razpisne dokumentacije (str. 43 in 47). Pogoj 10 se nanaša na reference ponudnika, pogoj 14 pa na reference odgovornega vodje del za kanalizacijski sistem. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 prepisal pogoja 10, kot se glasi v obvestilih o naročilu (točki III.2.3) oziroma razpisni dokumentaciji (brez citiranja opombe, kaj pomeni "izgradil") in kot je bil spremenjen z objavo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN649/2011 z dne 21. 1. 2011, in 14, kot se glasi v obvestilih o javnem naročilu (točki III.2.3) in razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer navedel, da je naročnik "v svoji obrazložitvi, ki je podlaga za izločitev vlagateljeve ponudbe zgolj pavšalno prepisal pogoje iz razpisa, ki jih vlagatelj naj ne bi izpolnjeval" (str. 9 zahtevka za revizijo), vendar se ta navedba glede na kontekst, v katerem jo je vlagatelj uporabil, ne nanaša na kršitev 79. člena ZJN-2 (odločitev o oddaji javnega naročila in obrazložitev te odločitve), temveč predstavlja pojasnilo k navedbi o neenakopravni obravnavi ponudnikov (kar pa predstavlja kršitev 9. člena ZJN-2). Vlagatelj je namreč to trditev zapisal kot utemeljitev, zakaj naročniku "očita[ti], da nedopustno preferira ponudbo (očitno izbranega; op. Državne revizijske komisije) ponudnika". Vlagatelj je namreč napisal, "da gre naročniku očitati, da nedopustno preferira ponudbo ponudnika, saj je v svoji obrazložitvi, ki je podlaga za izločitev vlagateljeve ponudbe zgolj pavšalno prepisal pogoje iz razpisa, ki jih vlagatelj naj ne bi izpolnjeval" (poudarila Državna revizijska komisija). Državna revizijska komisija ocenjuje, da ni jasno, kako oziroma zakaj bi naročnik, ker je "zgolj pavšalno prepisal pogoje iz razpisa, ki jih vlagatelj naj ne bi izpolnjeval", kršil 9. člena ZJN-2. Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in vseh elementov ni razlikovanja (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). Naročnik mora ponudnike pisno obvestiti o svoji odločitvi v postopku javnega naročanja (gl. drugi odstavek 79. člena ZJN-2), vendar mora biti obrazložitev, ki naj jo bo deležen ponudnik, ki je predložil popolno ponudbo, in obrazložitev, ki naj jo bo deležen ponudnik, ki je predložil nepopolno ponudbo, ravno zaradi različnega položaja njunih ponudb ustrezno različna. Ponudniku, ki je predložil nepopolno ponudbo, naročnik namreč ne more obrazložiti, da je njegova ponudba popolna. In obratno. Ponudniku, ki je predložil popolno ponudbo, naročnik ne more obrazložiti, v čem je njegova ponudba nepopolna. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljev argument toliko nejasen in neobrazložen, da ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija ob tem tudi pripominja, da je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika pisno seznanil z odločitvijo o oddaji javnega naročila, obema pa jo je vročal skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spr.). Naročnik je izbranega ponudnika in vlagatelja torej obvestil na enak način (tj. pisno in z osebno vročitvijo).

Ne glede na predhodno navedeno pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tudi v primeru, če bi morala šteti, da vlagatelj s tem pojasnilom uveljavlja kršitev 79. člena ZJN-2, in bi kljub pomanjkljivosti vlagateljeve trditvene podlage ugotovila kršitev 79. člena ZJN-2, vlagatelj ni zatrjeval (in niti dokazoval), da je ta kršitev vplivala na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila in/ali pravnega varstva.

Namen vročanja odločitve o oddaji javnega naročila in njena obrazložitev je med drugim v tem, da se ponudniku zagotovi obveščenost v postopku oddaje javnega naročila in da bo lahko uveljavljal pravno varstvo, če meni, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-2. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, npr. da se ni seznanil z razlogi za izločitev svoje ponudbe ali da ima premalo podatkov za izpodbijanje odločitve o izločitvi svoje ponudbe. Nasprotno. Vlagatelj je zapisal, da "v celoti prereka prej zapisano obrazložitev naročnika, s katero le ta želi dokazati, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna", v nadaljevanju pa utemeljuje, da izpolnjuje pogoja 10 in 14 ter predlaga posamezne dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je vlagateljeva (sicer v drugačnem kontekstu uporabljena) trditev, da je naročnik "zgolj pavšalno prepisal pogoje iz razpisa, ki jih vlagatelj naj ne bi izpolnjeval", utemeljena in da je podana kršitev 79. člena ZJN-2, vlagatelj še ni izkazal, da je treba razveljaviti odločitev o oddaji naročila.

Na drugačno stališče Državne revizijske komisije ne vpliva niti trditev, da "če naročniku kaj ni bilo jasno, bi lahko od vlagatelja pred izdajo odločitve o izbiri, zahteval dodatna pojasnila, ne pa da s pavšalnimi razlogi zavrne ponudbo, ki je po merilih najugodnejša" (str. 5 zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč s tako splošno trditvijo ni izkazal, da je bila ponudba v spornem delu le nejasna in ne vsebinsko neskladna. Državna revizijska komisija tudi ocenjuje, da tudi v primeru, če bi bilo treba pritrditi vlagatelju, da je naročnik "s pavšalnimi razlogi zavrn[il]" (oziroma izločil; op. Državne revizijske komisije) ponudbo in da v tem kontekstu "pavšalni razlogi" pomenijo kritiko nezadostnosti obrazložitve odločitve o oddaji naročila, vlagatelj s tem še ni izkazal, da je treba razveljaviti odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj namreč ni izkazal, kako je to vplivalo na njegovo seznanjenost z naročnikovo odločitvijo, da izloči vlagateljevo ponudbo, in/ali uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj, kot že navedeno, v zahtevku za revizijo sploh ni zatrjeval, da pravnega varstva ni mogel uveljaviti ali da je bil pri njegovem uveljavljanju kakorkoli omejen.

Vlagatelj je v vlogi z dne 11. 4. 2011 (prvo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) reagiral na argumente naročnika iz sklepa št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 in izpostavil, da mu ni treba zahtevati dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Četudi bi se izkazalo, da je ta vlagateljeva trditev utemeljena, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj ne more šele po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na nezadostno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, oziroma šele po tem roku navajati dejstev v zvezi z nezadostnostjo obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki bi jih lahko navajal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je bil že ob prejemu odločitve o oddaji naročila namreč seznanjen s tem, kako je naročnik obrazložil odločitev o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik ne more šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati dejstev, ki jih ni navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila in na njihovi podlagi utemeljevati razlogov za izločitev ponudbe. Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj zmotno navaja, da je naročnik v sklepu št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 navajal novote. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zapisal le besedilo pogojev 10 in 14, ne pa posameznih dejstev, s katerimi bi utemeljeval, da vlagatelj ne izpolnjuje teh pogojev. To pa pomeni, da naročnik s tem, ko je v sklepu št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 navajal razloge, zakaj je vlagateljeva ponudba nepravilna pri pogojih 10 in 14, ni navajal drugih razlogov, temveč je zgolj zapolnjeval vsebino pogojev 10 in 14. Zadeva št. 018-033/2011, na katero se sklicuje vlagatelj, je zato neprimerljiva obravnavani zadevi.

Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da tudi v primeru, če bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju (vloga z dne 11. 4. 2011), da je naročnik v sklepu št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 navajal kakšne novote (sicer bi bilo vprašljivo, katera dejstva naj bi bile novote, ker vlagatelj sploh ni konkretiziral, kaj je treba šteti za novote, oziroma kaj je naročnik prvič uveljavljal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo), vlagatelj ne bi bil uspešen pri izpodbijanju odločitve o izločitvi svoje ponudbe.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo obsežno navajal, da izpolnjuje pogoja 10 in 14, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni zatrjeval vseh pravnorelevantnih dejstev, da bi izkazal njuno izpolnjevanje. Na to upravičeno opozarja tudi naročnik v sklepu št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 (str. 5). To opozorilo pa, kot že pojasnjeno, ne pomeni, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo uveljavlja novote.

Naročnik je v "Odločitvi o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 med drugim glede pogoja 14 zapisal (oziroma prepisal) zahtevo: "da ima ponudnikov odgovorni vodja del za kanalizacijski sistem (v skladu z Zakonom o graditvi objektov) v zadnjih petih (5) letih kot odgovorni vodja del izkušnje pri izvedbi â??". Iz tega dela pogoja 14 izhaja, da mora kader, ki ga ponudnik priglasi v ponudbi, v določenem obdobju izvajati dela v določeni funkciji; tj. kot odgovorni vodja del. Le v taki funkciji se mu glede na zahteve pogoja 14 priznajo ustrezne izkušnje. Vlagatelj obsežno navaja, katere reference je predložil v ponudbo ter na katero gradnjo in za katero obdobje se nanašajo, vendar pa ne zatrjuje, da je ta dela opravljal priglašeni odgovorni vodja del za kanalizacijski sistem, in niti tega, da je ta oseba ta dela opravljala v funkciji odgovornega vodje del oziroma da je zahtevane izkušnje pridobila kot odgovorni vodja del.

Vlagatelj je sicer predlagal vpogled v posamezna dokazila, vendar je namen dokazil dokazati oziroma potrditi zatrjevana dejstva (povezava med trditvenim in dokaznim bremenom). Vpogled v dokazilo zato ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Manjkajoče trditvene podlage in opustitve zatrjevanja pravnorelevantnih dejstev ne more nadomestiti niti postavitev izvedenca, saj to predstavlja izvedbo dokaza. Zato je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog za postavitev izvedenca, pri čemer se ni posebej opredeljevala, ali vlagatelj s tem, ko predlaga, da izvedenec "v okviru naročnikovih zahtev iz razpisa poda izvid in mnenje o tem, ali je ponudba vlagatelja pravilna in popolna", predlaga, da se z izvedencem rešijo dejanska ali pravna vprašanja. Pravnih vprašanj izvedenec namreč ne more razreševati, ker ta razrešuje organ, ki odloča v zadevi (v tem primeru Državna revizijska komisija).

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval vseh pravnorelevantnih dejstev, da bi lahko Državna revizijska komisija zaključila, da bi mu naročnik moral priznali izpolnjevanje pogoja 14, je treba ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je štel, da vlagatelj ni predložil pravilne (in popolne) ponudbe. Že brez izkaza izpolnjevanja pogoja 14 (ki ga je naročnik določil upoštevajoč 45. člen ZJN-2) je treba zaključiti, da je naročnik ravnal skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je izločil vlagateljevo ponudbo kot nepopolno (prim. 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Zato se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo, ali je vlagatelj zatrjeval vsa pravnorelevantna dejstva glede izpolnjevanja pogoja 10. Tudi morebitna ugotovitev, da je naročnik neupravičeno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja 10, ne bi vplivala na zakonitost odločitve, da izloči vlagateljevo ponudbo, saj bi za zakonitost izločitve vlagateljeve ponudbe zadostovala že ugotovitev, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja 14.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala še vlagateljeve očitke, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, ker naj bi ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, čeprav naj to ne bi bila. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev oziroma da nima ustreznih referenc.

Pred dovolitvijo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, je vlagatelj navedel, da je pri vpogledu v življenjepis odgovornega vodje del ugotovil, da je ta priglasil referenco za izgradnjo čistilne naprave Velika Polana. Vlagatelj navaja, da za to čistilno napravo v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe uporabno dovoljenje še ni bilo pravnomočno, zaradi česar take reference naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati.

Četudi bi morebiti lahko bili smiselni vlagateljevi argumenti, da bi bilo treba upoštevati, da je delo dobro opravljeno le, če je objekt pridobil uporabno dovoljenje, ki bi moralo biti v času poteka roka za predložitev ponudb pravnomočno, pa razpisna dokumentacija v konkretnem primeru ne daje podlage za tako vlagateljevo stališče glede dokazovanja izpolnjevanja pogoja 10.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v pogojih 10-14 postavil zahteve po referencah (izkušnjah) tako ponudnika (pogoj 10) kot kadra (pogoji 11-14). Naročnik je postavil izrecno zahtevo, da mora imeti objekt, na katerega se sklicuje ponudnik, uporabno dovoljenje, le pri pogoju 11, ki se nanaša na reference (izkušnje) odgovornega projektanta za čistilno napravo. Zahteve po obstoju uporabnega dovoljenja pa naročnik ni izrecno postavil tudi pri pogojih 10 (reference ponudnika), 12 (reference projektanta za kanalizacijski sistem), 13 (reference odgovornega vodje del za čistilno napravo) in 14 (reference odgovornega vodje del za kanalizacijski sistem). Tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik razlikoval določene položaje, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da različnosti položaja iz pogoja 11 ni mogoče raztegniti še na pogoje 10, 12, 13 in 14. Če bi naročnik zahteval uporabno dovoljenje še za objekte po drugih kadrovskih pogojih, bi ga namreč lahko izrecno postavil, pa ga (kljub večkratnim posegom v pogoje) ni. Ob tem Državna revizijska komisija sicer pripominja, da naročnik niti pri pogoju 11 ni zahteval, da mora biti uporabno dovoljenje že pravnomočno (ali le dokončno).

Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se izbrani ponudnik pri nobenem izmed obeh priglašenih odgovornih projektantov za čistilno napravo ni skliceval na reference za dela, ki bi jih opravljala na čistilni napravi Velika Polana. Zato tudi v primeru, če bi uporabno dovoljenje za čistilno napravo Velika Polana v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe še ne bilo pravnomočno, to v konkretnem primeru ne bi še predstavljalo razloga za nepriznanje referenc izbranemu ponudniku. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov.

Glede na dana pojasnila je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog za pridobitev podatkov od Upravne enota Lendava, kdaj je uporabno dovoljenje za čistilno napravo Velika Polana postalo pravnomočno, saj izvedba tega dokaza ne bi v ničemer vplivala na rešitev zadeve.

Vlagatelj nadaljuje, da je na obrazcu življenjepisa za enega izmed odgovornih projektantov za čistilno napravo (str. 100 ponudbe) ugotovil, da ni navedena številka strokovnega izpita in številka vpisa v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije. Vlagatelj še navaja, da "za članstvo v zbornici je v razpisu sicer pisalo, da bo ta pogoj moral ponudnik izpolnjevati v času izvajanja del, ampak strokovni izpit bi pa po Zakonu o graditvi objektov moral imeti".

Kot izhaja iz pojasnila št. 5, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil 29. 12. 2010, ob 9.36, je naročnik spremenil referenčni pogoj 11, kot je bil sprva določen, in sicer se po tej spremembi glasi:
"da je odgovorni projektant za čistilno napravo (v skladu z Zakonom o graditvi objektov) v zadnjih petih (5) letih projektiral:
- eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 10.000 PE do 50.000 PE z anaerobno stabilizacijo blata, ki ima že pridobljeno uporabno dovoljenje, in
- eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 2.000 PE do 10.000 PE z aerobno obdelavo blata, ki ima že pridobljeno uporabno dovoljenje.
Odgovorni projektant za čistilno napravo bo moral v času, ko nastopa kot odgovorni projektant za čistilno napravo, izpolnjevati vse pogoje Zakona o graditvi objektov pri nastopanju posameznika kot odgovornega projektanta."

Naročnik je nadalje na vprašanje št. 8 "Iz referenčnega pogoja za odgovornega projektanta je razvidno, da se poleg referenc, s katerimi mora kader razpolagati, zahteva tudi izpolnjevanje ostalih pogojev iz Zakona o graditvi objektov pri nastopanju posameznika kot odgovornega projektanta. Glede na dejstvo, da Zakon o graditvi objektov, kot pogoj za stalno opravljanje poklicne dejavnosti v funkciji odgovornega projektanta, navaja vpis v IZS. Ali lahko glede na navedeno in glede na predmet naročila štejemo, da je kot dokazilo za izpolnjevanje predmetnega pogoja edino ustrezna predložitev originala ali kopije odločbe oz. sam vpis IZS, sekcija MST"" na portalu javnih naročil 20. 1. 2011, ob 20.52, objavil pojasnilo: "Odgovorni projektant za kanalizacijski sistem oziroma odgovorni(a) projektant(a) za čistilno napravo bodo morali v času, ko nastopajo kot odgovorni projektant za kanalizacijski sistem oziroma odgovorni projektant za čistilno napravo, izpolnjevati vse pogoje Zakona o graditvi objektov pri nastopanju posameznika kot odgovornega projektanta, kar pomeni, da bodo morali biti takrat tudi vpisani v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici."

Kot izhaja iz objave št. JN649/2011 z dne 21. 1. 2011, ki jo je naročnik objavil na portalu javnih naročil, je naročnik spremenil pogoje 10, 11 in 13. Naročnik je pogoj 11 po novem oblikoval: "da je odgovorni projektant za čistilno napravo (v skladu z Zakonom o graditvi objektov) v zadnjih sedmih (7) letih projektiral eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 10.000 PE do 100.000 PE z anaerobno stabilizacijo blata, ki ima že pridobljeno uporabno dovoljenje, in eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 2.000 PE do 10.000 PE z aerobno obdelavo blata, ki ima že pridobljeno uporabno dovoljenje. Odgovorni projektant za čistilno napravo bo moral v času, ko nastopa kot odgovorni projektant za čistilno napravo, izpolnjevati vse pogoje Zakona o graditvi objektov pri nastopanju posameznika kot odgovornega projektanta."

Naročnik je še naprej ohranil dokazili, in sicer "Obrazec 5.14: Obrazec za življenjepise" in "Obrazec 5.16: Referenčna potrdila odgovornega projektanta za kanalizacijski sistem, izdana s strani naročnikov v smislu vsebine, razvidne iz Poglavja 5 razpisne dokumentacije". V obrazec življenjepisa (Obrazec 5.14) so morali ponudniki med drugim vpisati podatke pod točki 6 (Strokovni izpit (številka Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu)) in 7 (Vpisan v imenik Inženirske zbornice (identifikacijska številka)).

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da v obrazcu življenjepisa za enega izmed odgovornih projektantov za čistilno napravo niso navedeni podatki pod točkama 6 (Strokovni izpit (številka Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu)) in 7 (Vpisan v imenik Inženirske zbornice (identifikacijska številka)), vendar zgolj na podlagi tega Državna revizijska komisija še ne more zaključiti, da vlagatelj upravičeno očita kršitev enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ni povsem jasno, katero opustitev vlagatelj očita naročniku. Vlagatelj sicer izpostavlja, da v obrazcu nista navedena dva podatka, vendar pa ni povsem jasno, ali vlagatelj izpostavlja le formalno pomanjkljivost ponudbe (manjkajoči podatek, ki bi ga bilo mogoče iskati s pomočjo vpogleda v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (http://www.izs.si/imeniki-in-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/) oziroma v njem preveriti obstoj tega podatka) ali pa zatrjuje vsebinsko pomanjkljivost ponudbe (neizpolnjevanje pogoja). V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje jasno, da sporni priglašeni kader nima zahtevanega izpita.

Vendar ne glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da četudi vlagatelj (sicer ne povsem jasno) zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije in pojasnil, ki jih je naročnik objavil na portalu javnih naročil, izhaja, da bi moral izbrani ponudnik v obrazcu 5.14 za spornega odgovornega projektanta za čistilno napravo že v času predložitve ponudb navesti številko potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, ker bi ta kader moral imeti izpit že v času predložitve ponudb, razpisna dokumentacija, pojasnili, objavljeni na portalu javnih naročil 29. 12. 2010, ob 9.36, in 20. 1. 2011, ob 20.52, in sprememba pogoja (objava 21. 1. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN649/2011) omogočajo tudi drugačen zaključek. Naročnik je namreč določil, da bo moral sporni kader izpolnjevati vse pogoje po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spr.) "v času, ko nastopa kot odgovorni projektant za čistilno napravo". Sporni kader bo nastopal kot odgovorni projektant za čistilno napravo v času izvrševanja pogodbe o izvedbi javnega naročila. Zato je mogoč tudi zaključek, da je treba ustrezen izpit izkazovati le v času, ko se izvršuje pogodba o izvedbi javnega naročila, ne pa nujno tudi v času oddaje ponudb. Ker razpisna dokumentacija omogoča tudi blažjo razlago od tiste, za katero si (sicer nekoliko nejasno) prizadeva vlagatelj, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da vlagatelj upravičeno očita naročniku, da je izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje pogoja 11.

Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje pogoja 14, ker se priglašeni kader sklicuje na dve referenci, ki pripadata drugi osebi. Ta očitek vlagatelj gradi na "po vlagatelju dostopnih podatkih", da je izbrani ponudnik v ponudbah, ki ju je oddal v postopkih javnega naročanja za "ČN Velika Polana in Piran" kot odgovorni vodja del naveden R. T. in ne sedaj priglašeni D. K. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija vpogleda "v zahtevek za revizijo, ki so v originalu na Državni revizijski komisiji" in "pridobi od občine Veka Polana in Piran uradno pojasnilo, kdaj je bil D.K. imenovan na referenčnih čistilnih napravah za odgovornega vodjo del".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je izbrani ponudnik v ponudbah, s katerima je kandidiral v postopkih oddaje javnih naročil za gradnje v Občini Velika Polana in Občini Piran, kot odgovornega vodjo del priglasil R. T. (in ne D. K.), to še ne pomeni, da je R. T. dela odgovornega vodje del na teh projektih dejansko opravljal. Zgolj na podlagi podatkov iz ponudbe namreč ni mogoče že zaključiti, da je pri izvrševanju pogodbe kot odgovorni vodja del nastopala ravno v ponudbi priglašena oseba (npr. odselitev v tujino, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, smrt, upokojitev). Vlagatelj pa ne nazadnje niti ne zatrjuje, da do spremembe v kadrih na spornih referenčnih projektih ni prišlo ali da bi R. T. nastopal kot odgovorni vodja del ves čas izvrševanja pogodbe. Vlagatelj je sicer postavil dokazni predlog, naj Državna revizijska komisija pridobi uradno pojasnilo, "kdaj je bil D.K. imenovan na referenčnih čistilnih napravah za odgovornega vodjo del", vendar, kot že predhodno navedeno, z izvedbo dokaza ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ravno tako oblikovan dokazni predlog očitno dopušča možnost zamenjave kadra. Vlagatelj namreč poziva na ugotovitev zgolj tega, "kdaj" je prišlo do imenovanja D. K., ne pa na to, "ali" (in šele nato "kdaj") je prišlo do imenovanja D. K.

Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je nejasno, v kateri zahtevek za revizijo oziroma katere zahtevke za revizijo naj Državna revizijska komisija vpogleda (Državna revizijska komisija jih sicer tudi ne hrani v originalu, če jih prejme od naročnika in ne v vednost od vlagateljev; Državna revizijska komisija za potrebe arhiva namreč zahtevke za revizijo fotokopira) in kaj naj bi vlagatelj s tem dokazoval.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ni izvedla predlaganih dokazov tudi iz drugih razlogov. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik kot odgovornega vodjo del za čistilno napravo priglasil D. K., zanj pa je predložil tudi referenčni potrdili, ki sta ju potrdili Občina Velika Polana in Občina Piran po svojih županih. Obe občini sta potrdili, da je D. K. na referenčnih projektih uspešno opravil konkretno navedena dela kot odgovorni vodja del. Iz navedenega je zato treba zaključiti, da sta se obe občini že izjavili, da je D. K. na referenčnih projektih opravljal delo odgovornega vodje del.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala drugo pripravljalno vlogo (vloga za dne 5. 6. 2011).

Vlagatelj uvodoma navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled v pet referenc. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da se vse nanašajo na dokazovanje izpolnjevanja pogoja 10 (reference ponudnika).

Zaradi nerelevantnosti za rešitev konkretne zadeve se Državna revizijska komisija ni posebej ukvarjala z ugotavljanjem, ali je vlagatelj res vpogledal še v drugi dve referenci, na kateri se sklicuje naročnik in ju izpostavlja v sklepu št. 354-17/2010 z dne 21. 6. 2011 (str. 9). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da tudi v primeru, če bi bili ti referenci predloženi v ponudbi izbranega ponudnika in je vlagatelj vanju vpogledal, vlagatelj ne zatrjuje, da bi bili tudi ti referenci neustrezni.

Vlagatelj je po dovolitvi vpogleda na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011) ponovil navedbe iz zahtevka za revizijo, da izbranemu ponudniku ni mogoče priznati reference za čistilno napravo Velika Polana, ker ta v času predložitve ponudb ni imela še pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Vlagatelj se sklicuje na uporabno dovoljenje št. 351-14/2010-10(0511) z dne 2. 3. 2011, ki ga je izdala Upravna enota Lendava, pridobil pa ga je na podlagi dostopa do informacij javnega značaja od Občine Lendava.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila, je zahteve iz pogoja 10, kot ga v konkretnem primeru določa razpisna dokumentacija, treba obravnavati ločeno od zahtev iz pogoja 11, zato se vlagatelj neuspešno sklicuje na to, da bi moralo biti uporabno dovoljenje za čistilno napravo Velika Polana v trenutku poteka roka za predložitev ponudb pravnomočno.

Vlagatelj nadaljuje, da "ne glede na to, da je vlagatelj zahtevka za revizijo še istega dne, kot je bil vpogled vse občine oz. upravne enote na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosil za uporabna dovoljenja za ostale referenčne objekte, le teh še ni pridobil, saj imajo referenčni naročniki kot organi po zakonu 20 dni časa, da odločijo, ali bodo zaprošeno informacijo javnega značaja dali ali ne. Glede na to vlagatelj zahtevka za revizijo predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija preden odloči o zahtevku za revizijo preveri reference, saj je že na prej navedenega dokazila, mogoče ugotoviti, da reference za ČN Velika Polna ne gre priznati". Iz zapisanega je mogoče razbrati, da vlagatelj zatrjuje, da je po opravljenem vpogledu na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 zaprosil nekatere organe, zavezance za dostop do informacij javnega značaja [Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi (vloga za dne 5. 6. 2011) ni izkazal, da je pozival katerega izmed teh organov; da je vlagatelj najbrž zaprosil Občino Lendava, je mogoče ugotoviti le posredno, in sicer iz dopisa te občine št. 090-0005/11-2 z dne 2. 6. 2011, v katerem se ta sklicuje na vlagateljevo vlogo z dne 1. 6. 2011], za uporabna dovoljenja objektov, na katere se kot referenčne sklicuje izbrani ponudnik v svoji ponudbi. Vlagatelj še predlaga, da tudi Državna revizijska komisija "preveri reference".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljevih navedb ni razvidno, kaj očita naročniku. Vlagatelj sicer omenja uporabna dovoljenja, vendar niti ne zatrjuje, da takega dovoljenja referenčni objekti (izjema je za referenčni objekt Občine Velika Polana, o katerem se je vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011) že izjasnil) nimajo in niti, da (če povlečemo vzporednico s trditvami glede referenčnega objekta Občine Velika Polana) ti objekti nimajo pridobljenega pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Zato je tudi nejasno, kaj naj bi Državna revizijska komisija pri referencah sploh preverjala.

Ne glede na predhodno navedeno pa Državna revizijska komisija znova pojasnjuje, da - v primeru, če je treba vlagateljev poziv razumeti kot to, da bi moralo za vse referenčne objekte obstajati pravnomočno uporabno dovoljenje, pa to ne obstaja - je zahteve iz pogoja 10, kot ga v konkretnem primeru določa razpisna dokumentacija, treba obravnavati ločeno od zahtev iz pogoja 11. Zato Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi bilo v takem primeru treba predlog za preveritev referenc zavrniti kot nepotreben za rešitev zadeve.

Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da ZRPJN zahteva, da mora biti zahtevek za revizijo obrazložen (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora med drugim navesti dejstva (in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo) (5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Enako velja upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena po ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Navedeno pa pomeni, da mora vlagatelj jasno in konkretno navesti kršitev in dejstva, dokazi pa morajo dokazovati oziroma potrjevati zatrjevana dejstva. V obravnavanem primeru (druga pripravljalna vloga (vloga z dne 5. 6. 2011)) vlagatelj ni postavil ne jasnih in konkretnih trditev o dejstvih ne jasnih in konkretnih trditev o kršitvah, je pa predlagal izvedbo dokaza s preverjanjem referenc. Vendar dokazilo ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ji je vlagatelj 4. 7. 2011 predložil številne dokumente v skupnem obsegu 296 strani, ki jih je pridobil od Občine Lendava in Občine Piran na podlagi dostopa do informacij javnega značaja, ni pa predstavil, čemu kateri izmed teh dokumentov služi. Vlagatelj je 20. 7. 2011 Državni revizijski komisiji predložil še sklep, s katerim ga je Občina Puconci obvestila, da podaljšuj rok za rešitev njegove vloge za dostop do informacij javnega značaja. Tudi za referenco, ki jo je izbranemu ponudniku potrdila Občina Puconci, vlagatelj ni navedel nič konkretnega, zato tudi morebitno dokazilo, ki bi ga vlagatelj prejel od Občine Puconci ne bi moglo sanirati manjkajoče trditvene podlage. Državna revizijska komisija je 25. 7. 2011 prejela še dokumentacijo (23 strani), ki jo je vlagatelj prejel od Občine Puconci. Tudi v tem primeru vlagatelj ni navedel, čemu kateri dokument služi. Ker dokaz ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage, Državna revizijska komisija ni posebej odločala o tem, ali naj uporabi četrti odstavek 226. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Vlagatelj nadaljuje, da izbranemu ponudniku ni mogoče priznati reference Občine Piran, ker je referenčni projekt izvajal s partnerjem. Vlagatelj nato navaja, da te reference ni mogoče izbranemu ponudniku priznati v celoti, ampak bi jo bilo treba priznati v obsegu, kot je izvedel referenčni posel. Vlagatelj se v potrditev svojega stališča sklicuje na novico z dne 29. 11. 2007, ki jo je partner izbranega ponudnika pri referenčnem projektu v Občini Piran objavil na svoji spletni strani.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj očitek nejasen, saj vlagatelj sprva navaja, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati reference, nato pa dopušča možnost, da mu jo prizna, vendar le v določenem obsegu, ki pa ga vlagatelj ne konkretizira.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v izpisek novice z dne 29. 11. 2007, vendar iz nje ne izhaja, da je partner navedel, da je gradil čistilno napravo, kot to navaja vlagatelj pri prvi navedbi dokaza. Iz te novice izhaja obvestilo, kot ga vlagatelj navaja pri drugi navedbi dokaza, in sicer, da sta izbrani ponudnik in partner z Občino Piran sklenila pogodbo v višini 9,3 milijona eurov za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije v Občini Piran. Kdo izmed njiju je gradil čistilno napravo in kanalizacijski sistem ter v kakšnem deležu, se iz te novice ne da razbrati.

Vendar vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme za izkaz nezakonitega ravnanja naročnika, ni izkazal, da je naročnik napačno zaključil, da je priglašena referenca izbranega ponudnika za dela v Občini Piran ustrezna glede na postavljene zahteve. Vlagatelj namreč ni izkazal, da je čistilno napravo v Občini Piran zgradil nekdo tretji (npr. partner) in ne izbrani ponudnik, prav tako pa zgolj s sklicevanjem na to, da je izbrani ponudnik dela opravljal s partnerjem, ni izkazal, da je izbrani ponudnik izvedel referenčna dela v obsegu, ki ne zadošča za priznanje pogoja 10. Vlagatelj pa tudi ne navaja ne tega, kaj je naredil izbrani ponudnik, ne tega, kaj je naredil partner. Vlagateljeve trditve v tem kontekstu predstavljajo le ugibanje o dejstvih (tj. o vlogi posameznih partnerjev v skupnem nastopu), kar pa za izkaz nezakonitega ravnanja naročnika ne zadošča.

Izpostavljeno je mogoče razbrati ne le iz pravil ZRPJN, ki zahteva, da mora biti zahtevek za revizijo obrazložen (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora med drugim navesti dejstva (in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo) (5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), temveč tudi iz pravil o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena po ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Vlagatelj nadalje navaja, da je "po vpogled [â??] še na neformalen način izvedel, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, primerna in popolna, še iz drugih razlogov, ki jih sam ni mogel navajati v reviziji, ker v ta del ponudbe niti prvič niti drugič, ni imel vpogleda, saj ga je izbrani ponudnik prikril po 39. členu ZGD".

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj zmotno izhaja iz izhodišča, da je možno po poteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN v vsakem primeru zatrjevati kršitve, "ker v ta del ponudbe niti prvič niti drugič, ni imel vpogleda". Državna revizijska komisija je že pojasnila, da morajo biti podani nekrivdni razlogi (prim. 286. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora tudi pravočasno (tj. že v zahtevku za revizijo) uveljavljati, da je naročnik vlagatelju omejil ali onemogočil vpogled v kakšen del ponudbe izbranega ponudnika. Ne zadošča torej, če vlagatelj šele po poteku roka iz 12. člena ZRPJN prvič uveljavlja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Že iz zahtevka za revizijo je bilo razvidno, da se je vlagatelj seznanil z življenjepisom enega izmed odgovornih projektantov za čistilno napravo, saj je uveljavljal, da v obrazcu 5.14 niso navedeni vsi zahtevani podatki. Ker je vlagatelj navedel tudi kratico imena in priimka tega projektanta in ga je naslovil z "g.", je razvidno, da se je seznanil, koga konkretno je izbrani ponudnik priglasil kot odgovornega projektanta za čistilno napravo. Na strani 100 ponudbe so manjkajoči podatki namreč sledili osebnim podatkom te osebe.

Čeprav se vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi napačno sklicuje na polno ime in priimek tega projektanta, je razvidno, da se sklicuje na osebo, za katero je že v zahtevku za revizijo trdil, da ne izpolnjuje naročnikovih zahtev.

Vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi (vloga za dne 5. 6. 2011) "že v tem delu poudarja", da priglašeni projektant "ni vpisan v imenik inženirske zbornice, zato ne more biti po naši zakonodaji odgovorni projektant".

Če je treba vlagateljev očitek razumeti tako, da vlagatelj izpostavlja, da naročnik ne bi smel zaključiti, da je izbrani ponudnik priglasil ustrezen kader, ker ta ni vpisan v ustrezno poklicno zbornico v Sloveniji, Državna revizijska komisija spominja, da je naročnik na portalu javnih naročil 20. 1. 2011, ob 20.52, objavil pojasnilo, ki ne podpira vlagateljevega očitka. Skladno s tem pojasnilom je vpis v ustrezen imenik pri Inženirski zbornici Slovenije zahtevan v času izvrševanja pogodbe in ne že v času predložitve ponudb.

Če pa je treba vlagateljev očitek razumeti tako, da vlagatelj izpostavlja, da naročnik ne bi smel zaključiti, da je izbrani ponudnik priglasil ustrezen kader, ker ta nima ustreznih referenc, saj jih ni pridobil kot projektant, ki bi moral biti vpisan v ustrezen imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bil tak očitek prepozen. Že ob vložitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj namreč vedel, kdo je priglašeni kader. Vlagatelj bi zato lahko že v času vložitve zahtevka za revizijo izpostavil morebitno spornost referenc, ki jih priglašeni kader ni pridobil kot projektant, ki naj bi moral biti vpisan v ustrezen imenik pri Inženirski zbornici Slovenije. Na pravočasnost uveljavljanja dejstev in kršitev že v zahtevku za revizijo ne bi vplivalo niti morebitno prikritje referenčnih potrdil, saj bi v primeru, da bi bilo treba vlagateljev očitek razumeti na opisani način, vsaka referenca imela pomanjkljivost in bi zato vpogled v referenčna potrdila v ničemer ne pripomogel pri ugotavljanju dejstev oziroma kršitev ali pa predlaganju dokazov.

Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik priglasil referenco za objekt v Avstriji, ki ni novogradnja, ampak nadgradnja, kar je "moč sklepati iz dejstva, da je bila prvotna kapaciteta ČN" manj PE kot ob zaključku del, ko "se je povečala na" več PE. Vlagatelj neskladnost utemeljuje s sklicevanjem na spremembo pogoja, kot ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil, pod št. objave "JN649".

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj s temi očitki ne more biti uspešen ne glede na to, ali je treba šteti, da jih uveljavlja prepozno, ali pa je treba šteti, da jih uveljavlja pravočasno. V slednjem primeru ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj izkazal očitane kršitve.

Iz druge pripravljalne vloge (vloga z dne 5. 6. 2011) je razvidno, da vlagatelj ne zatrjuje, da je na drugem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika 31. 5. 2011 vpogledal v referenco za objekt v Avstriji. Vendar pa vlagatelj ne zatrjuje niti tega, da bi imel tako pravico na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011, pa mu je naročnik ni priznal.

Državna revizijska komisija je vpogledala na portal javnih naročil, pri čemer je pod št. objave JN649/2011 z dne 21. 1. 2011 ugotovila, da je naročnik spremenil pogoje 10, 11 in 13. Naročnik je pogoj 10 po novem oblikoval:
"da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil (Kar pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnje novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava) ali rekonstrukcije objekta ali nadomestne gradnje) vsaj eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 10.000 PE do 100.000 PE in eno (1) čistilno napravo za odpadne vode kapacitete od 2.000 PE do 10.000 PE in dva (2) kanalizacijska sistema dolžine vsaj 2.000 m vsak".

Naročnik je pojem "izgradil" v pogoju 10 pojasnil tudi v razpisni dokumentaciji, in sicer: "Kar pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnje novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava) ali rekonstrukcije objekta ali nadomestne gradnje). (navedena opredelitev velja tudi za nadaljnje pogoje)". Ta opredelitev se vsebinsko ne razlikuje od tiste, ki je podana v objavi na portalu javnih naročil, pod št. objave JN649/2011 z dne 21. 1. 2011. Je pa v tej opredelitvi navedeno še besedilo "(navedena opredelitev velja tudi za nadaljnje pogoje)".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se pojem "izgradil" ne pojavi v pogoju 11, ki ga mora izpolnjevati sporni odgovorni projektant za čistilno napravo.

Tako je mogoče zgolj domnevati, kako je dejansko treba obravnavati naročnikovo zahtevo, da "(navedena opredelitev velja tudi za nadaljnje pogoje)", pri drugih pogojih, ki se nanašajo na kader.

Če bi bilo mogoče to zahtevo razumeti, da se nanaša samo na primere, ko se še v kakšnem pogoju pojavi beseda "izgradil" ali morda kakšna podobna beseda, bi bilo treba zaključiti, da naročnik za odgovornega projektanta iz pogoja 11 ni zahteval, da mora pridobiti izkušnje na projektiranju objektov, na katerih je (bila) izvedena točno določena vrsta gradbenih del. Zato bi tudi v primeru, če bi se izkazalo, da referenčni objekt predstavlja nadgradnjo, vlagatelj ne mogel uspešno izkazati, da je naročnik neupravičeno priznal izpodbijano referenco.

Če pa bi bilo mogoče to zahtevo razumeti, da se nanaša na primere, ko mora kader izkazati izkušnje za dela na objektih, ki so se "izgradili" v pomenu, kot ga je določil naročnik, bi bilo treba ugotoviti, da bi moral naročnik ugotavljati, ali je izbrani ponudnik za priglašeni kader priglasil referenco, ki se nanaša na projektiranje novogradnje, rekonstruiranega objekta ali nadomestne gradnje. V tem primeru bi vlagatelj moral izkazati, da referenčni objekt ni bodisi novogradnja bodisi ni rekonstruiran ali nadomesten oziroma da je nekaj, kar ne sodi v te tri dopustne kategorije.

Obrazca 5.14 (obrazec za življenjepis) in 5.15 (referenčno potrdilo odgovornega projektanta čistilno napravo) sta potrebna za izkazovanje pogoja 11. Oba obrazca je izbrani ponudnik za priglašeni kader predložil v svoji ponudbi: obrazec 5.14 se nahaja na str. 100-101 ponudbe, obrazec 5.15 pa na str. 107 ponudbe.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je v obrazcu življenjepisa za priglašeni kader zapisal podatke o referenčnem objektu, pri čemer pa ne izhaja, da je navedel dve različni kapaciteti v PE. Izbrani ponudnik je vpisal samo podatek o višji vrednosti PE, ki jo vlagatelj zatrjuje, ne pa tudi podatka o nižji vrednosti PE, ki jo vlagatelj ravno tako zatrjuje. Enako izhaja tudi iz obrazca 5.15 (referenčno potrdilo).

Vlagatelj zatrjuje, da je pri referenčnem objektu šlo za nadgradnjo, ki se je začela v letu 2008, na kar "je moč sklepati" glede na podatke o spremembi kapacitete v PE. Vlagatelj se v dokaz sklicuje na "letno poročilo", dostopno prek spletne povezave avstrijskega naročnika.

Državna revizijska komisija najprej ocenjuje, da vlagatelj po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, in torej prepozno, uveljavlja, da je naročnik neupravičeno priznal sporno referenco za objekt v Avstriji. Že iz obrazca življenjepisa (št. 5.14; str. 100-101 ponudbe izbranega ponudnika), ki ni bil označen kot poslovna skrivnost in v katerega je vlagatelj že na prvem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika 11. 3. 2011 nesporno vpogledal (gl. str. 7 zahtevka za revizijo), je razvidno, da je izbrani ponudnik za priglašeni kader navedel zgolj sporno referenco za objekt v Avstriji. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je vpogledal na str. 100 ponudbe izbranega ponudnika (prva zaporedna stran obrazca življenjepisa), ne zatrjuje pa, da ni mogel vpogledati tudi na str. 101 ponudbe izbranega ponudnika (druga zaporedna stran obrazca življenjepisa).

Ob takem dejanskem stanju je treba zaključiti, da bi se vlagatelj lahko seznanil z edinim referenčnim objektom tudi v primeru, če se res ni mogel na vpogledu 11. 3. 2011 seznaniti z referenčnim potrdilom za sporni kader (št. 5.15; str. 107 ponudbe izbranega ponudnika). Vlagatelj bi oziroma je lahko vpogledal v obrazec življenjepisa (št. 5.14; str. 101 ponudbe izbranega ponudnika). Vlagatelj bi zato že na podlagi vpogleda v obrazec življenjepisa že v zahtevku za revizijo lahko zatrjeval, da referenčni objekt ne ustreza postavljenim zahtevam (če naj se zahteva "(navedena opredelitev velja tudi za nadaljnje pogoje)" razume tako, da se nanaša na projektiranje novogradnje, rekonstruiranega objekta ali nadomestne gradnje).

Vendar tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija morala šteti, da vlagatelj pravočasno uveljavlja dejstva in kršitev, bi morala (v primeru, če naj se zahteva "(navedena opredelitev velja tudi za nadaljnje pogoje)" razume tako, da se nanaša na projektiranje novogradnje, rekonstruiranega objekta ali nadomestne gradnje) oceniti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je referenčni objekt nadgradnja. Vlagatelj namreč navaja, da gre za nadgradnjo, ker je tako "moč sklepati" zaradi povečanja kapacitete v PE. Vendar tak vlagateljev sklep ne predstavlja dokaza, temveč sodi v trditveno podlago. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da ta sklep ni bil niti oblikovan kot trditev, ampak dejansko predstavlja le ugibanje o tem, da gre zaradi povečanja kapacitete v PE zgolj za nadgradnjo. Vlagatelj niti ne navaja, kateri gradbeni posegi so bili na spornem objektu v Avstriji izvedeni, da je treba upoštevati, da je šlo za nadgradnjo in ne za novogradnjo.

Vlagatelj je kot dokaz predlagal "letno poročilo", ki je dostopno prek dveh (enakih) povezav do spletnih strani avstrijskega naročnika. Državna revizijska komisija je vpogledala na spletno stran avstrijskega naročnika, dostopno prek predlaganih povezav, pri čemer je ugotovila, da sta na njej objavljeni letni poročili za leti 2009 in 2010. Na tej povezavi je objavljena še povezava na arhiv letnih poročil za obdobje 1999-2008 (torej še 10 letnih poročil), pri čemer je naslov povezave do arhiva drugačen od tistih, ki ju je vlagatelj navedel v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011). Predlagani(a) dokument(a/i) je (sta/so) v nemškem jeziku. Če zanemarimo dejstvi, da je vlagatelj predlagal izvedbo dokaza v jeziku, ki ni uradni jezik pred organom odločanja (gl. prvi odstavek 5. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005; v nadaljevanju: Poslovnik)), in ni poskrbel za ustrezen prevod teh dokazil (tretji odstavek 5. člena Poslovnika), pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ni konkretiziral, v katerega izmed teh poročil predlaga vpogled, in niti tega, v kateri konkreten del katerega izmed teh poročil je treba vpogledati. Ne glede na navedeno pa se Državna revizijska komisija ni odločila za izvedbo predlaganega dokaza (in zato tudi ni pozivala, da vlagatelj predloži prevod), saj ocenjuje, da vlagatelj ni ponudil ustrezne trditvene podlage. Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da vlagatelj zmotno meni, da se v tem primeru dokazi izvedejo "v smislu preiskovalnega načela, ki ga ima Državna revizijska komisija", saj je (bil) vlagatelj očitno seznanjen s tem, da je naročnik izbranemu ponudniku priznal priglašeno referenco za objekt v Avstriji.

Vlagatelj še navaja, da "naj bi po" njegovem "vedenju" izbrani ponudnik za odgovornega projektanta za čistilno napravo od 2.000 PE do 10.000 PE imenoval R. V., ki "naj bi imel referenco" za čistilno napravo, katere gradnja se je začela v letu 2003 in je trajala do 2007. Vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, da je v zadnjih 7 (sedmih) letih projektiral referenčni objekt.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj s temi očitki ne more biti uspešen ne glede na to, ali je treba šteti, da jih uveljavlja prepozno, ali pa je treba šteti, da jih uveljavlja pravočasno. V slednjem primeru ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj izkazal očitane kršitve.

Iz druge pripravljalne vloge (vloga z dne 5. 6. 2011) je razvidno, da vlagatelj ne zatrjuje, da je na drugem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika 31. 5. 2011 vpogledal v referenco R. V. Vendar pa ne zatrjuje niti tega, da bi imel tako pravico na podlagi sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011, pa mu je naročnik ni priznal.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik za R. V. predložil obrazec življenjepisa (št. 5.14; str. 98-99 ponudbe) in referenčno potrdilo (št. 5.15; str. 106 ponudbe). Obrazec življenjepisa ni bil označen kot poslovna skrivnost.

Državna revizijska komisija najprej ocenjuje, da vlagatelj po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, in torej prepozno, uveljavlja, da je naročnik neupravičeno priznal sporno referenco R. V. Že iz obrazca življenjepisa (št. 5.14; str. 99 ponudbe izbranega ponudnika, druga zaporedna stran), za katerega vlagatelj niti v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da ni imel omogočenega vpogleda vanj, je razvidno, da je izbrani ponudnik za priglašeni kader navedel le sporno referenco. Zato je treba zaključiti, da bi se vlagatelj lahko seznanil z edinim referenčnim objektom tudi v primeru, če se res ni mogel na vpogledu 11. 3. 2011 seznaniti z referenčnim potrdilom za R. V. (št. 5.15; str. 106 ponudbe izbranega ponudnika). Vlagatelj bi že na podlagi vpogleda v obrazec življenjepisa že v zahtevku za revizijo lahko zatrjeval, da referenčni posel ne ustreza postavljenim zahtevam.

Vendar tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija morala šteti, da vlagatelj pravočasno uveljavlja dejstva in kršitev, bi morala oceniti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da "izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz razpisa, po katerem mora prijavljeni kader v zadnjih 7 (sedmih) letih projektirati referenčni objekt". Vlagatelj namreč sploh ne zatrjuje, v čem je neustreznost reference R. V., ampak je zgolj prepisal del pogoja, za katerega ugotavlja, da ga izbrani ponudnik ne izpolnjuje. Vendar tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija izhajala iz tega, da se je vlagatelj le nerodno izrazil, bi morala prav tako ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno priznal referenco R. V.

Ker naročnik ni opredelil, kako je treba šteti 7-letni rok (npr. od objave obvestila o javnem naročilu, od roka za predložitev ponudb), Državna revizijska komisija ocenjuje, da ne je treba zahtevo interpretirati na način, ki bo do izbranega ponudnika najmanj strog.

Iz pogoja 11 je razvidno, da mora ponudnik za priglašeni kader izkazati, da je ta projektiral določene objekte. Vlagatelj zatrjuje, da se je gradnja referenčnega objekta začela v letu 2003 (iz česar bi bilo mogoče le sklepati, da vlagatelj izpostavlja, da so morali projekti nastati pred začetkom gradnje), vendar spregleda, da je naročnik objavil obvestilo o naročilu še v letu 2010, in bi 7-letno obdobje, ki ga dopušča kot ustreznega za priznanje reference, seglo tudi v leto 2003. Vendar tudi v primeru, če zanemarimo nezadostno trditveno podlago, ker vlagatelj ni povedal, kdaj naj bi R. V. projektiral referenčno čistilno napravo, vlagateljevega očitka ne podpira niti navedba v referenčnem potrdilu (št. 5.15; str. 106 ponudbe izbranega ponudnika). V referenčnem potrdilu je v razdelku "Čas izvedbe projekta (od mesec/leto - do mesec/leto)" sicer navedeno "sept. 2003", vendar iz pojma "izvedba" ni mogoče nujno in edino sklepati na to, da pomeni "gradnjo" (in niti ne projektiranja). Vlagatelj ne navaja nobenega dejstva, ki bi utemeljeval zaključek, da se je gradnja referenčnega objekta res začela v letu 2003.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da vlagatelj zmotno meni, da je v tem primeru mogoče izvesti dokaz "preiskovalno načelo in izvedba dokazov v tem smislu", saj je (bil) vlagatelj očitno seznanjen s tem, da je naročnik izbranemu ponudniku priznal priglašeno referenco za R. V.

Vlagatelj drugo pripravljalno vlogo (vloga z dne 5. 6. 2011) zaključuje, da "je prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih je navedel in zadnje predložil dokazila, prav tako pa iz razlogov in dokazil, ki jih bo na podlagi preiskovalnega načela ugotovila Državna revizijska komisija nepravilna in nepopolna. Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo neenakopravno obravnaval in nedopustno preferiral izbranega ponudnika, poleg tega pa kršil določila ZJN-2 o tem, kdo lahko sodeluje pri razpisu, pri pripravi razpisne dokumentacije in njegovi izvedbi. Iz razlogov, ki jih je vlagatelj navedel in zadnje predložil dokazila je treba razveljaviti naročnikovo odločitev o izbiri, oziroma razpis v celoti, saj napak naročnika ni mogoče odpraviti na drug način."

Državna revizijska komisija je vlagatelju že pojasnila, da zmotno razlaga drugi odstavek 19. člena ZRPJN, ki ureja preiskovalno načelo. Vlagatelj je po lastni krivdi zamudil ugovarjanje temu, da mu je naročnik omejil ali onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika še v kakšnem drugem delu, ki niso reference. Vlagatelj tudi ni uspel izkazati, da je naročnik neenakopravno ravnal pri presoji ponudb.

Vlagatelj kot končno še izpostavlja kršitev 16. člena ZJN-2. V tem delu druge pripravljalne vloge (vloga z dne 5. 6. 2011) vlagatelj dejansko izpostavlja razloge, ki jih je navedel v prvi pripravljalni vlogi (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011).

Vlagatelj je v prvi pripravljalni vlogi (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011) izpostavil, da je naročnik kršil tudi 16. člen ZJN-2, ker je izvedbo postopka oddaje javnega naročila prepustil družbi SL Consult, d. o. o., Ljubljana. Vlagatelj se sklicuje na zadevo št. 018-343/2010 in jo obsežno citira. Tudi v prvi pripravljalni vlogi (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011) vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj prvo pripravljalno vlogo (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011) vložil takĂł po poteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN kot po poteku roka iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je namreč vlogi, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011, vložil dva meseca in pol po prejemu "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011. Kršitev 16. člena ZJN-2, ki jo je vlagatelj izpostavil v drugi pripravljalni vlogi (vloga z dne 5. 6. 2011), je izpostavil skoraj tri mesece po prejemu "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 in torej tudi v tem primeru po preteku rokov iz prvega in drugega odstavka 12. člena ZRPJN. Iz sklepa št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011 tudi ne izhaja, da je Državna revizijska komisija vlagatelju omogočila, da vloži pripravljalno vlogo v zvezi še s čim drugim kot s kršitvami, ki bi jih v zvezi z referencami ugotovil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

Zato je neutemeljeno vlagateljevo stališče, da mora Državna revizijska komisija vsebinsko obravnavati tudi prvo pripravljalno vlogo (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011).

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj neutemeljeno zatrjuje nekrivdne razloge, odločitev št. 018-343/2010 pa ne bi bila uporabljiva v obravnavani zadevi, ker sta si zadevi v bistvenem različni.

V zadevi št. 018-343/2010 je tedanji vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije še pred potekom roka za predložitev ponudb. Tedanji vlagatelj je tudi kršitev četrtega odstavka 16. člena ZJN-2 uveljavljal že v zahtevku za revizijo in torej še pred potekom roka za predložitev ponudb.

V obravnavani zadevi pa je vlagatelj zamudil rok za morebitno ugovarjanje objavam in/ali določbam razpisne dokumentacije, saj je kršitev 16. člena ZJN-2, kot že navedeno, uveljavljal šele po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN namreč velja, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo v odprtem postopku (1. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2) lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije, zahtevka za revizijo po tem odstavku pa v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. Sicer pa je po roku za predložitev ponudb treba v zvezi s kršitvami, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo in/ali objavo, upoštevati tudi prekluzijo po šestem odstavku 12. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija pripominja, da je iz objav (točka I.1 - dodatne informacije ter specifikacije in dopolnilno dokumentacijo je bilo mogoče dobiti pri družbi SL Consult, d. o. o., Ljubljana; točka IV.3.3 - razpisno dokumentacijo je bilo mogoče dobiti proti plačilu z nakazilom na račun družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana), razpisne dokumentacije (podtočka 1.3 v poglavju 1, str. 8, kjer je navedeno: "Vsebina razpisne dokumentacije je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana. Vsebino razpisne dokumentacije vključno s prilogami udeleženci razpisa in druge pravne osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z namenom oddaje prijave/ponudbe na tem razpisu, z dovoljenjem naročnika in svetovalnega inženirja za javno naročanje. V primeru kršitev avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.") in ravnanj v postopku oddaje javnega naročila pred rokom za predložitev ponudb (udeležba predstavnic družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana na informativnem sestanku 21. 12. 2010, predstavnica te družbe je tudi pripravila zapisnik z informativnega sestanka; ti podatki so bili 28. 12. 2010 objavljeni na portalu javnih naročil) vlagatelju moralo biti jasno, da ima družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana določeno vlogo v postopku oddaje javnega naročila, in sicer že v razpisni fazi. Vlagatelj bi se lahko že na podlagi teh informacij in podatkov še pred rokom za predložitev ponudb pozanimal, kaj je vloga družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana v postopku oddaje javnega naročila, in s tem izkazal, da je ravnal dovolj skrbno. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je neutemeljeno vlagateljevo stališče, da "objektivno gledano ni mogel vedeti prej, preden je dobil informacijo javnega značaja" (odločba, ki jo je izdal naročnik 24. 5. 2011, pod št. 354-17/2010, na podlagi vlagateljeve vloge z dne 19. 4. 2011).

Ker je vlagatelj zahteval razveljavitev celotnega postopka šele po roku za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj glede na vse ugotovljeno v konkretnih okoliščinah primera lahko dosegel le še razveljavitev ravnanj naročnika, ki so nastala po roku za predložitev ponudb. Zato se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, ali je vlagatelj predlog za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila sploh vložil pravočasno.

V zvezi z ravnanji naročnika po roku za predložitev ponudb, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, če bi morala šteti, da bi vlagatelj lahko uveljavljal nekrivdne razloge za obravnavo dela prve pripravljalne vloge (vlogi brez datuma, ki ju je Državna revizijska komisija evidentirala 26. 5. 2011 in 27. 5. 2011), bi morala šteti, da vlagatelj teh razlogov ni izkazal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj po predstavnici udeležil odpiranja ponudb (gl. zapisnik z dne 1. 2. 2011) in da je ta tudi podpisala prevzem zapisnika (str. 7). Iz tega izhaja, da se je vlagatelj nesporno lahko seznanil, kaj se je dogajalo na odpiranju ponudb. V 2. točki zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 je bilo navedeno, da je župan s sklepom o imenovanju strokovne komisije št. 354-17/2010 z dne 12. 1. 2011 imenoval strokovno komisijo ter naštel imena, priimke in funkcijo teh članov, ki sestavljajo komisijo. V 3. točki zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 je bilo navedeno, da odpiranje ponudb izvedejo člani strokovne komisije, ki so bili poimensko našteti. V 7. točki zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 je bilo navedeno, da sta pri odpiranju ponudb navzoči poimensko navedeni predstavnici družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana, ki po pooblastilu (poudarila Državna revizijska komisija) naročnika nudita administrativno pomoč. Zapisnik je zapisala predstavnica družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana, kar je bilo na str. 6 tudi izrecno zapisano.

Tudi na podlagi zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 bi vlagatelju lahko bilo jasno, da je družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana imela določeno vlogo v postopku oddaje javnega naročila tudi po poteku roka za predložitev ponudb.

Na podlagi zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 pa se je vlagatelj imel nesporno možnost seznaniti s sestavo strokovne komisije in torej tudi ugotoviti, kdo konkretno so njeni člani. Zato bi vlagatelj ob prejemu "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011, v kateri se naročnik večkrat sklicuje na strokovno komisijo za odpiranje in ocenjevanje ponudb (poudarila Državna revizijska komisija), lahko ugotovil, kdo so možni člani, ki so ponudbe lahko ocenjevali.

Vlagatelj je z dopisom z dne 8. 3. 2011 zahteval vpogled v "celotne ponudbe vseh ponudnikov in vso korespondenco med ponudniki in naročnikom", ne pa tudi v katerega od dokumentov, s katerim je v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila naročnik razpolagal. Vlagatelj se prek vpogleda po 22. členu ZJN-2 do roka za vložitev zahtevka za revizijo po prvem odstavku 12. člena ZRPJN ni zanimal, ali so se člani strokovne komisije, ki je vodila odpiranje ponudb, spremenili pri ocenjevanju ponudb. Tudi iz tega je razvidno, da vlagatelj ni ravnal dovolj skrbno, da bi se v roku iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN seznanil s tem, kdo je ocenjeval (in pregledoval) ponudbe. Zato je neutemeljeno vlagateljevo stališče, da "objektivno gledano ni mogel vedeti prej, preden je dobil informacijo javnega značaja" (odločba, ki jo je izdal naročnik 24. 5. 2011, pod št. 354-17/2010, na podlagi vlagateljeve vloge z dne 19. 4. 2011).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj v konkretnem primeru po poteku roka za predložitev ponudb v primeru, če bi prek 22. člena ZJN-2 še v roku za vložitev zahtevka za revizijo po prvem odstavku 12. člena ZRPJN skušal priti do posameznih podatkov oziroma dokumentov, ki se nanašajo na ravnanja naročnika po poteku roka za predložitev ponudb, pa mu jih naročnik ne bi posredoval, lahko zaščitil že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj bi s tem izkazal tudi zadostno skrbnost in bi omogočil Državni revizijski komisiji, da bi lahko ocenila, ali je naročnik upravičeno omejil vpogled v dokumentacijo. V nadaljnjem poteku postopka pa bi bilo - seveda glede na okoliščine primera - tudi možno razreševati vprašanje, ali je podana kršitev 16. člena ZJN-2 vsaj v delu, ki se nanaša na ravnanja naročnika po roku za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija dodaja, da družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana ni stranka v postopku pravnega varstva po ZRPJN, saj spor poteka med vlagateljem in naročnikom. Glede na navedeno tudi v primeru, če je družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana pri naročniku res vpogledala v vlagateljevo ponudbo in jo "obdelovala" kljub zatrjevanemu obstoju poslovnih skrivnosti, vlagatelj ni izkazal, v čem bi oziroma je bila njegova pravica do pravnega varstva prekršena. Če vlagatelj meni, da mu je zaradi zatrjevanega ravnanja naročnika ali družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana nastala škoda, lahko njeno povrnitev uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti.

Vlagatelj še obširno navaja, da se ne strinja z ravnanji naročnika oziroma družbe SL Consult, d. o. o., Ljubljana v postopku oddaje javnega naročila. Ker se je Državna revizijska komisija do tega že opredelila, se ne ponavlja. Državna revizijska komisija pa v zvezi z vlagateljevim argumentom, da "se ne strinja, da je" družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana "odločil o reviziji", pojasnjuje, da je odločitev v postopku revizije (sklepa št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 in 354-17/2010 z dne 21. 6. 2011) sprejel naročnik po županu. Ta sklepa je župan podpisal, k podpisu pa je vsakič odtisnjen žig naročnika s podatki: "Občina škofja Loka", "1" (številka ena) in "župan". O "reviziji" torej ni odločila družba SL Consult, d. o. o., Ljubljana.

V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da naročnik "ne želi vročiti odgovora ponudnika na zahtevek za revizijo, ker ga je označil kot poslovno skrivnost", "to pa že presega meje dopustnega, da o kontradiktornosti ne govorimo, saj je le ta kot temeljno načelo kršena", Državna revizijska komisija odgovarja, da ZRPJN ne predvideva, da se morebitni odgovor izbranega ponudnika vroča vlagatelju. Naročnik zato ni mogel kršiti ZRPJN. O drugih očitanih kršitvah pa se Državna revizijska komisija ni nadalje opredeljevala, ker ne glede na to, ali je bila ta vloga (ne)upravičeno označena kot poslovna skrivnost, vlagatelj ni zatrjeval, da ta vloga ni mogla predstavljati poslovne skrivnosti. Vlagatelj je namreč le še postavil vprašanje "zakaj vlagatelj ne bi smel videti odgovora na revizijo, ki ga je poslala izbrani ponudnik ni jasno".

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo v delu, kjer predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, utemeljen, zato ga je v tem delu na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (sklep št. 018-102/2011-3 z dne 23. 5. 2011). Odločitev o stroških v tem delu je Državna revizijska komisija pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj pa ni uspel v delu zahtevka za revizijo, kjer predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija zato lahko zaključi zgolj to, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in da je zato vlagatelj upravičen do povračila stroškov le glede na izkazan uspeh, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na 30 %.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in upoštevajoč tretji odstavek 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne štela stroške takse v višini 10.000 eurov in stroške za nagrado za postopek revizije v višini 600 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 720 eurov. Državna revizijska komisija priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški" v višini 2 % ni priznala, ker vlagatelj te postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki). Glede na izkazan uspeh v višini 30 % je Državna revizijska komisija odločila, da je od skupnih potrebnih 10.720 eurov stroškov naročnik dolžan vlagatelju povrniti 3.216 eurov. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.216 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 29. 7. 2011

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 škofja Loka,
- odvetnik Zmagoslav Marovt in odvetnica Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran