018-182/2011 Javni zavod Poklicna gasilska enota Krško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo kombiniranega gasilskega vozila GVC 16/25, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Webo Maribor, d. o. o., Ulica heroja Jevtiča 11, Maribor, ki ga zastopa mag. Janez Ahlin, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Poklicna gasilska enota Krško, Tovarniška ulica 19, Krško (v nadaljevanju: naročnik), 20. 7. 2011

odločila:

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, še v višini 120 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 11. 2. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1340/2011, in 16. 2. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 32-052808) z "Obvestilom o oddaji naročila" z dne 22. 4. 2011 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gasilska vozila Pušnik, d. o. o., Črešnjevec 120/a, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. ds-jrodg-05-2011-137 z dne 5. 5. 2011) in vpogledu v dokumentacijo (zapisnik št. ds-vpogled-05-2011 z dne 16. 5. 2011) vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in uveljavljal povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po specificiranem stroškovniku (taksa, 1.400 eurov za vložitev zahtevka za revizijo, 3 eure po tarifni številki 6000 in 20 eurov po tarifni številki 6002, 20 % DDV na odvetniške stroške). Vlagatelj očita, da je naročnik kršil 1. odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), 8., 9. in 78. člen ZJN-2 ter 16. in 20. točko drugega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in da bi jo moral naročnik izločiti zaradi neustrezne bančne garancije (napačna krajevna pristojnost za reševanje sporov), prenizke višine prometa v letu 2007 glede na zahtevo po petkratniku ponujene cene, neustreznih referenc (vrednostno in tehnično niso take, kot to zahteva razpisna dokumentacija, pravilna ugotovitev ustreznosti pa bi vplivala na drugačno ocenjevanje, ker so bile reference določene tudi kot merilo) in napačnega roka izvedbe glede na zahtevo razpisne dokumentacije (napačen trenutek, od katerega je določen rok veljavnosti ponudbe). Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil dokazilo o vplačilu 2.500 eurov takse.

Naročnik je z dokumentom št. 210-27/2011-155 z dne 6. 6. 2011 zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je še odločil, da vlagatelju povrne 2.884 eurov (2.500 eurov za takso, 300 eurov za odvetniško nagrado, povečano za 20 % DDV, in 20 eurov za izdatke, povečane za 20 DDV) v 15 dneh po vročitvi svoje odločitve, v primeru zamude pa še zamudne obresti. Naročnik je ugotovil, da so vlagateljevi očitki o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika utemeljeni, pri ocenjevanju naknadna in pravilna dodelitev točk ponudbi izbranega ponudnika pa ne bi v ničemer vplivala na odločitev o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je vložil vlogo "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 in navaja, da je naročnik odmeril povračilo stroškov v "očitnem in bistvenem nesorazmerju z dejanskimi stroški, ki so vlagatelju nastali z vložitvijo zahtevka za revizijo". Vlagatelj predlaga, da se "razveljavi sklep (''odločitev'') v delu, ki se nanaša na priznanje potrebnih stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem in ponovno odloči o stroških revizijskega postopka v tem delu ter odmeri stroške skladno z določili zakonodaje in ustrezno, glede na višino priglašenih in potrebnih stroškov". To vlogo je vlagatelj vložil pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. ds-jngvc-06-2011 z dne 23. 6. 2011 in št. ds-jngvc-06/2011/2-168 z dne 30. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-182/2011-5 z dne 4. 7. 2011 pozvala na predložitev dokazila o vplačilu še 2.500 eurov takse, saj bi taksa glede na 22. člen ZRPJN v konkretnem primeru morala znašati 5.000 eurov.

Vlagatelj je pravočasno dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo dokazila o vplačilu še 2.500 eurov takse (priloga k dopisu z dne 8. 7. 2011).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 5. 2011, ki mu je naročnik z dokumentom št. 210-27/2011-155 z dne 6. 6. 2011 ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je o zahtevku za revizijo torej meritorno (vsebinsko) odločil, vlagatelj pa je z zahtevkom za revizijo v celoti uspel, saj je predlagal (in dosegel) razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Iz predstavljenega je razvidno, da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil postopkovno (procesno). Naročnik zahtevka za revizijo torej ni zavrgel.

Po tem, ko naročnik meritorno odloči o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Naročnik je vlagatelju tudi delno priznal povrnitev stroškov, in sicer v skupnem znesku 2.884 eurov: poleg zneska vplačane takse pred naročnikom (tj. 2.500 eurov), še 300 eurov za nagrado od priglašenih 1.400 eurov in 20 eurov za izdatke od priglašenih 23 eurov. Naročnik je vlagatelju na nagrado in izdatke priznal 20 % DDV, ki ga je vlagatelj uveljavljal. Naročnik se je zavezal tudi plačati zakonske zamudne obresti, čeprav jih vlagatelj v stroškovniku ni uveljavljal. Iz navedenega izhaja, da naročnik vlagatelju dejansko ni priznal 1.103 eurov (za odvetniško zastopanje in izdatke), povečanih za 20 % DDV (tj. 1.323,60 eurov z vključenim 20 % DDV).

Vlagatelj je vložil vlogo z dne 16. 6. 2011, ki jo je poimenoval pritožba ("Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku"), po vsebini pa izhaja, da se vlagatelj ne strinja s tem, kako je naročnik odmeril povračilo stroškov. Ta vloga torej ni pritožba iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN ali prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki so sicer pritožbe, ki jih določa ZRPJN.

Iz dokumenta št. 210-27/2011-155 z dne 6. 6. 2011 je sicer tudi razvidno, da je naročnik vlagatelja v pouku o pravnem sredstvu napačno poučil, da lahko po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo vloži zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN. Zahtevek za revizijo je mogoče vložiti zoper ravnanja oziroma odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN). Odločitev o zahtevku za revizijo pa ni odločitev v postopku oddaje javnega naročila, ampak je odločitev v postopku pravnega varstva. Pouk o pravnem sredstvu mora v takem primeru upoštevati, da je bodisi možno, da vlagatelj v treh dneh po prejemu meritorne odločitve o zahtevku za revizijo zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), bodisi da v treh dneh po prejemu procesne odločitve o zahtevku za revizijo vloži pritožbo (peti odstavek 12. člena ZRPJN, drugi odstavek 13. člena ZRPJN in prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj v roku treh dni po prejemu dokumenta št. 210-27/2011-155 z dne 6. 6. 2011 vložil vlogo "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 tako pred naročnikom kot pred Državno revizijsko komisijo, je uveljavljal pravno varstvo (ne glede na sámo poimenovanje vloge) v roku, ki je enak ne glede na to, ali se ga upošteva po prvem odstavku 17. člena ZRPJN ali pa petem odstavku 12. člena ZRPJN, drugem odstavku 13. člena ZRPJN ali prvem odstavku 17. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je vlogo "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 v nadaljevanju obravnavala le enkrat, in sicer po 22. členu ZRPJN v povezavi s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN.

Iz vloge "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 izhaja, da vlagatelj oporeka le delu odločitve o povrnitvi stroškov. Vlagatelj namreč oporeka le odločitvi o priznanju stroškov odvetniškega zastopanja, saj je naročnik takso v višini 2.500 eurov, ki jo je vlagatelj vplačal v postopku revizije pred naročnikom, priznal v celoti.

Ker je vlagatelj že delno uspel v stroškovnem delu, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj z vlogo "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 izkazuje le še pravni interes doseči višje priznanje stroškov odvetniškega zastopanja. Državna revizijska komisija zato tudi ni odločala, da se "razveljavi sklep (''odločitev'') v delu, ki se nanaša na priznanje potrebnih stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem" (tj. 384 eurov skupaj z 20 % DDV), ampak je preizkusila odločitev le še v tem, ali je naročnik upravičeno zavrnil povrnitev še 1.103 eurov, povečanih za DDV, ki se nanašajo na odvetniško zastopanje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu št. 210-27/2011-155 z dne 6. 6. 2011 pravilno predstavil vse pravne podlage za odmero priglašenih stroškov. Naročnik je torej pravilno navedel, da so pravna podlaga za odmero stroškov 22. člen ZRPJN, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), 13. člen Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. del tarife po ZOdvT (tarifni številki 6000 in 6002).

Skladno s 13. členom ZOdvT se pri nagradah v razponu nagrada v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke, v povprečnem primeru pa se določi srednja vrednost nagrade v razponu.

Vlagatelj je z naštevanjem številnih opravil (ki jih posamično ni utemeljeval po vrednosti) uveljavljal, da so mu nastali maksimalni stroški iz razpona po drugem odstavku 19. člena ZOdv-C (tj. 1.400 eurov), vendar se Državna revizijska komisija ne strinja s tem, da so mu v zadevi, ki je glede na zadeve, ko se izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika, lahko imel stroške, ki so primerljivi stroškom v tistih primerih izpodbijanja popolnosti ponudb, ko mora vlagatelj npr. podrobno in laikom razumljivo predstaviti tehnične značilnosti blaga ali predstaviti in utemeljiti kompleksn(ejš)a dejanska in/ali pravna vprašanja. Iz zahtevka za revizijo namreč izhaja, da je vlagatelj uveljavljal razhajanja ponudbe izbranega ponudnika od razpisne dokumentacije glede enostavno ugotovljivih dejstev, za katera niso potrebna nobena posebna strokovna znanja z izvenpravnih področij ali pravna specialistična znanja. Vsa sporna dokumentacija je tudi bila sestavljena v slovenskem jeziku. Je pa vlagatelj izpostavil več kršitev naročnika, ki jih je slednji tudi priznal.

Upoštevajoč vse okoliščine Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi bil vlagatelj v konkretnem primeru upravičen prejeti višjo odvetniško nagrado, in sicer v znesku 400 eurov, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znese 480 eurov.

Razlika med odmerjeno nagrado za odvetniško zastopanje in nagrado, ki jo priznava Državna revizijska komisija, je torej, ob upoštevanju 20 % DDV, 120 eurov.

Državna revizijska komisija sicer tudi pripominja, da (ne glede na to, ali bi vlagatelj sicer lahko utemeljeval nagrado še z "udeležbo na vpogledu v ponudbo izbranega izvajalca") vlagateljev odvetnik na vpogledu ni bil udeležen (gl. zapisnik št. ds-vpogled-05-2011 z dne 16. 5. 2011), za nobeno izmed oseb, ki so bile na vpogledu prisotne v imenu vlagatelja, pa vlagatelj ni izkazal, da so nastopale kot npr. odvetniki.

Državna revizijska komisija nadalje ocenjuje, da je naročnik izdatke po tarifnih številkah 6000 in 6002 odmeril skladno s tarifo upoštevajoč 22. člen ZRPJN. Odmerjeni znesek je po višini v celoti ustrezen.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bil naročnik v konkretnem primeru upravičen zavrniti povračilo priglašenih stroškov v višini 1.203,60 eurov (z že vključenim 20 % DDV), ne pa zneska v višini 1.323,60 eurov (z že vključenim 20 % DDV).

Vlagatelj je v vlogi "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 tudi zahteval, naj se pri odmeri stroškov upošteva tudi "stroške priprave te pritožbe", vendar višine stroškov za pripravo te vloge po višini ni opredelil (vprašanje neopredeljenosti glede na peti odstavek 22. člen ZRPJN). Zato se Državna revizijska komisija ni spuščala niti v presojo, ali bi bil vlagatelj upravičen do povrnitve kakšnih stroškov za to vlogo.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji v vlogi z dne 8. 7. 2011, h kateri je predložil dokazilo o vplačilu še 2.500 eurov takse, sporočil, da posreduje dopolnitev zahtevka za revizijo, pri čemer pa ni zahteval, da mu naročnik ta dodatno vplačani znesek povrne.

Ker je vlagatelj v vlogi "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 zahteval, da se "razveljavi sklep (''odločitev'') v delu, ki se nanaša na priznanje potrebnih stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem" in da se "ponovno odloči o stroških revizijskega postopka v tem delu", je razvidno, da vlagatelj ni oporekal tudi odločitvi v delu, ki se nanaša na povračilo takse. Upoštevajoč takšno dejansko stanje Državna revizijska komisija ni posebej razreševala vprašanja, ali bi za povrnitev dodatno vplačane takse zadostovala zahteva iz zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj v 2. točki (str. 2/8) zahteval, da naročnik "povrne vlagatelju zahtevka za revizijo stroške v višini predpisane takse". Tudi morebitna ugotovitev, da bi ta zahteva zadostovala, vlagatelj v konkretnem primeru namreč ne bi uspel doseči povrnitve dodatno vplačanih 2.500 eurov takse, ker vloga "Pritožba zoper sklep naročnika o revizijskem zahtevku" z dne 16. 6. 2011 ne daje podlage, da bi bilo mogoče uporabiti 2. točko zahtevka za revizijo (str. 2/8).

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, še v višini 120 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 7. 2011

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Javni zavod Poklicna gasilska enota Krško, Tovarniška ulica 19, 8270 Krško,
- odvetnik mag. Janez Ahlin, Kolodvorska ulica 7, 1000 Ljubljana,
- Gasilska vozila Pušnik, d. o. o., Črešnjevec 120/a, 2310 Slovenska Bistrica,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran