Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-235/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje

    Številka: 018-235/2011-4
    Datum sprejema: 3. 8. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Nataši Jeršič v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije ter vseh potrebnih študij in elaboratov za gradnjo merilnih mest za projekt "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja okolja v Sloveniji" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 3. 8. 2011

    odločila:

    Pritožba se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 20. 4. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4092/2011, in 23. 4. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. 2011/S 80-132177) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011, ki ga je 30. 6. 2011 tudi odposlal, ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Eprojekt, d. o. o., Trzin s partnerji Inženiring za vode, Ljubljana, IKB, d. o. o., Ljubljana, Econo, d. o. o., Ljubljana, Geologija, d. o. o., Idrija, Sago, d. o. o., Mavčiče, Elektroenergetika, d. o. o., Ljubno ob Savinji in IBE, d. d., Ljubljana. Naročnik je v pouku o pravnem sredstvu zapisal:
    "Zahtevek za revizijo lahko v skladu z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007; ZRPJN-UPB5) vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku javnega naročanja.
    Vlagatelj mora ob vložitvi zahtevka za revizijo vplačati takso v znesku 5.000 EUR na TRR pri Ministrstvu za finance, št. SI56 0110 0100 0358 802 - izvrševanje proračuna RS, v skladu z 22. členom Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, sklic: 11 16110-7111290-00409211.
    Zoper Odločitev o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevo za revizijo v desetih dneh od prejema odločitve o oddaji naročila.
    Zahtevek za revizijo se vloži v dveh izvodih pri naročniku. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo za finance, sektor za javna naročila in koncesije.
    V kolikor bo revizijski zahtevek vložen po uveljavitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN, Uradni list RS, št. 43/2011), to je po 03.07.2011 se za postopek revizije upoštevajo določbe tega zakona."

    Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 7. 2011 zahteval vpogled. Naročnik je vpogled omogočil 11. 7. 2011 (zapisnik št. 43003-1/2011-39 z dne 11. 7. 2011).

    Vlagatelj je v svojem imenu (in v imenu osmih partnerjev, pri čemer je od šestih partnerjev predložil pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo) 13. 7. 2011 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo, s katerim je med drugim predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je v stroškovniku priglasil povrnitev 5.000 eurov takse.

    Naročnik je s sklepom št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011 zahtevek za revizijo, sklicujoč se na tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, zavrgel. Naročnik ugotavlja, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 15. člena ZPVPJN, saj ni prejel potrdila o vplačilu takse, "višina takse, ki jo vlagatelj zgolj navaja v revizijskem zahtevku," pa "ni ustrezna".

    Naročnik je sklep št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011 najprej vročil 18. 7. 2011 (razvidno iz povratnice), nato pa še 20. 7. 2011 (razvidno iz vročilnice). Naročnik je v dopisu št. 43003-1/2011-44 z dne 19. 7. 2011 vlagatelju pojasnil, da mu ponovno pošilja sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ker mu ga prvič ni vročal tako, kot to določa tretji odstavek 13. člena ZPVPJN. Naročnik je še navedel, da vlagatelju začne teči rok za vložitev pritožbe z drugo vročitvijo.

    Vlagatelj je v svojem imenu (in ne ravno jasno, ali tudi v imenu osmih partnerjev, za katere sicer ni izkazal pooblastila za pritožbo) 25. 7. 2011 priporočeno po pošti vložil pritožbo, v kateri predlaga, da se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in da se naročniku naloži vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči pred uveljavitvijo ZPVPJN, iztekel pa se je po uveljavitvi ZPVPJN. Vlagatelj obsežno utemeljuje, da bi bilo treba 82. člen ZPVPJN razlagati tako, da se v konkretnem primeru zahtevek za revizijo obravnava po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN). Vlagatelj še opozarja, da je pravni pouk neskladen s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2).

    Državna revizijska komisija je 28. 7. 2011 od naročnika prejela dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno s 55. členom ZPVPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevek za revizijo. Medtem ko se naročnik sklicuje, da je njegovo ravnanje skladno z ZPVPJN, vlagatelj zlasti uveljavlja, da je treba v konkretnem primeru postopka pravnega varstva še vedno uporabiti ZRPJN.

    Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Nadalje prvi odstavek 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da "v odločitvi mora â?? opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede". Skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike, vročiti pa jo mora v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku javnega naročanja sprejel odločitev o oddaji javnega naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) in o njej ponudnike seznanil z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 (drugi odstavek 79. člena ZJN-2). V tem dokumentu je naročnik s poukom o pravnem sredstvu ponudnikom predstavil pravno varstvo (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), pri čemer je opisal postopek uveljavljanja pravnega varstva po ZRPJN, hkrati pa je zapisal, da se bo zahtevek za revizijo, ki bo vložen po 3. 7. 2011, obravnaval v postopku pravnega varstva po ZPVPJN. Naročnik je dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 ponudnikom odposlal 30. 6. 2011.

    V Uradnem listu RS, št. 43/2011 z dne 3. 6 2011, je bil objavljen ZPVPJN, ki je skladno s 87. členom ZPVPJN začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS. To pomeni, da je ZPVPJN začel veljati 3. 7. 2011. S tem dnem je prenehal veljati ZRPJN (prvi odstavek 81. člena ZPVPJN).

    ZPVPJN ponudnikom ni odvzel pravice do uveljavljanja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila lahko ponudnik tudi po uveljavitvi ZPVPJN (gl. 5. člen ZPVPJN) vloži zahtevek za revizijo in (takĂł kot po ZRPJN, gl. prvi odstavek 12. člena ZRPJN) uveljavlja, da je naročnik kršil ZJN-2.

    Pri razmejitvi, ali pravno varstvo poteka po ZRPJN ali po ZPVPJN, je treba upoštevati 82. člen ZPVPJN, ki določa, da "postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo)".

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je 82. člen ZPVPJN vključen v poglavje ZPVPJN "prehodne in končne določbe" in da nosi naslov "dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih".

    Iz prvega odstavka 82. člena ZPVPJN izhaja, da je ugotovitev, ali se uporablja ZRPJN ali pa ZPVPJN, odvisna od odgovora na vprašanje, kdaj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Po ZRPJN se je postopek revizije začel z vložitvijo zahtevka za revizijo pred naročnikom (npr. zadeve št. 018-038/2002, 018-062/2004, 018-154/2004, 018-405/2005, 018-269/2007, 018-204/2008, 018-140/2009, 018-102/2010, 018-013/2011, 018-092/2011), ne pa že npr. z vročitvijo odločitve o oddaji javnega naročila (slednje predstavlja dejanje v postopku oddaje javnega naročila, drugi odstavek 79. člena ZJN-2). Iz navedenega zato sledi, da se v primeru, če je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred uveljavitvijo ZPVPJN (torej pred 3. 7. 2011), (začeti) postopek pravnega varstva dokonča po ZRPJN, sicer pa ne. To pa pomeni, da se v primeru, če je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN, postopek pravnega varstva izvede po ZPVPJN.

    Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo priporočeno po pošti 13. 7. 2011 (tj. po uveljavitvi ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pravilno zaključil, da se v postopku revizije konkretnega javnega naročila uporablja ZPVPJN in ne ZRPJN

    V 15. členu ZPVPJN ("obvezne sestavine zahtevka za revizijo"), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN "skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku", je določeno, katerih osem sestavin mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

    Če naročnik (med drugim) ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

    Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alinee prvega odstavka 71. člena ZPVPJN: en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000 eurov. Ker je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika v višini 790.800 eurov z DDV (gl. str. 1 dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011), taksa znaša 7.908 eurov. Glede na navedeno bi moral vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse v višini 7.908 eurov. Ker vlagatelj tega ni storil, je naročnik zahtevek za revizijo skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s sklepom zavrgel.

    V zvezi z vlagateljevimi obsežnimi stališči, da bi bilo treba v konkretnem primeru uporabiti ZRPJN, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi bila naročnikova odločitev, da zavrže zahtevek za revizijo, v primeru, če bi bilo treba uporabiti ZRPJN (in ne ZPVPJN), skladna z ZRPJN, saj bi bilo treba ugotoviti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno glede na prvi odstavek 12. člena ZRPJN. Naročnik je dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 vlagatelju vročil 1. 7. 2011 (razvidno iz vročilnice), zato bi se 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN skladno s pravili o štetju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN iztekel 11. 7. 2011. Zahteva za vpogled po 22. členu ZJN-2 in odobreni vpogled namreč ne vplivata na tek roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele 13. 7. 2011 priporočeno po pošti, bi zamudil rok iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik bi torej zahtevek za revizijo lahko zavrgel tudi v primeru, če bi postopek pravnega varstva potekal po ZRPJN.

    V času, ko je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 in ga poslal ponudnikom, ZPVPJN še ni veljal, zato ga naročnik ni mogel kršiti. Naročnik je v tem dokumentu skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 poučil ponudnike o višini potrebne takse skladno s takrat veljavnim zakonom, tj. ZRPJN. Pravni pouk v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 je bil glede vplačila takse takšen, kakršnega je zahtevala ureditev, ki je veljala v času sprejema odločitve o oddaji javnega naročila in njene odpreme ponudnikom. Naročnik je v pouku o pravnem sredstvu ponudnike tudi opozoril na bodočo (in v tistem trenutku še ne veljavno) ureditev pravnega varstva, vendar mu tega prvi odstavek 79. člena ZJN-2 ni nalagal. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je v času izdaje dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 v njem navedel premalo podatkov. Opozorilo o pravnem varstvu po 3. 7. 2011 tudi ni bilo zavajajoče.

    Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi v primeru, če bi vlagateljeve pritožbene razloge (ko izpostavlja kršitev prvega odstavka 79. člena ZJN-2 in odsotnost višine takse po ZPVPJN) v povezavi z zahtevkom za revizijo (ko vlagatelj uveljavlja povračilo takse v višini 5.000 eurov) interpretirala v smeri, da vlagatelj navaja, da je bil z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011 zaveden, da mora vplačati le 5.000 eurov takse, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (ne v pritožbi ne v zahtevku za revizijo) ne zatrjuje, da je že vplačal takso v višini 5.000 eurov. Vlagatelj tudi ne izpodbija naročnikovega argumenta iz sklepa št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011, da zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o vplačilu takse. Vlagatelj tudi ne navaja, da naročnik v pouku o pravnem sredstvu ni navedel, da mu je treba predložiti potrdilo o vplačilu takse (v višini 5.000 eurov). Državna revizijska komisija takĂł ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da je ravnal vsaj na način, kot izhaja iz pravnega pouka dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011, ker naj bi bilo treba postopek pravnega varstva izvesti po ZRPJN (kar vlagatelj zatrjuje v pritožbi). Iz opisanega izhaja, da vlagatelj ni izkazal, da je ravnal po drugem odstavku 15. člena ZPVPJN, vendar niti po preostalem delu pouka o pravnem sredstvu iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43003-1/2011-35 z dne 30. 6. 2011.

    Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo, je Državna revizijska komisija pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila.

    Državna revizijska komisija je štela, da je vlagatelj pritožbo vložil pravočasno (prva alinea prvega odstavka 54. člena ZPVPJN) v roku iz prvega odstavka 51. člena ZPVPJN po prejemu sklepa št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011 z drugo vročitvijo. Naročnik je izpodbijani sklep vlagatelju vročil drugič še v odprtem roku za vložitev pritožbe na podlagi prve vročitve tega sklepa. Naročnik je v dopisu št. 43003-1/2011-44 z dne 19. 7. 2011, ki je spremljal sklep št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011 ob drugi vročitvi, navedel, da vlagatelju "rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju revizijskega zahtevka začne teči z tokratno vročitvijo navedenega sklepa". Državna revizijska komisija se ni spuščala v ugotavljanje, ali je to naročnikovo stališče utemeljeno, ampak je glede na okoliščine štela, da bi bil vlagatelj ob morebitni ugotovitvi, da ni utemeljeno, zaveden in bi mu odvzela možnost doseči vsebinsko presojo pritožbe. Vlagatelj je namreč pritožbo vložil šele po poteku roka iz prvega odstavka 51. člena ZPVPJN glede na prvo vročitev sklepa št. 43003-1/2011-42 z dne 15. 7. 2011.

    Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila nastopal kot vodilni partner v skupini devetih gospodarskih subjektov ("pogodba o skupnem nastopu na razpisu", sklenjena 1. 6. 2011). Pravila o nastopanju skupine ponudnikov v postopku pravnega varstva so se z uveljavitvijo ZPVPJN spremenila. Tako je namesto tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, ki je v času veljavnosti ZRPJN urejal ta vprašanja, treba upoštevati tretji odstavek 14. člena ZPVPJN, ki določa, da "kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo."

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da osma alinea 52. člena ZPVPJN določa, da mora pritožba vsebovati "pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem", ki je obvezna sestavina (druga alinea prvega odstavka 54. člena ZPVPJN). V prvem odstavku 54. člena ZPVPJN je določeno, da Državna revizijska komisija po prejemu pritožbe med drugim preveri, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 52. člena ZPVPJN (druga alinea) in ali jo je vložil (med drugim) vlagatelj (tretja alinea).

    Ker bi glede na tretji odstavek 14. člena ZPVPJN tudi vodilni partner sam (tj. brez partnerjev) vložil zahtevek za revizijo, je mogoče zaključiti, da bi tudi pritožbo lahko vložil sam (tretja alinea prvega odstavka 52. člena ZPVPJN). Ker bi torej že vodilni partner sam lahko bil vlagatelj v pomenu iz tretjega odstavka 14. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je vlagatelj vložil pritožbo sam ali še v imenu partnerjev. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija tudi ni posebej ukvarjala z vprašanjem, ali bi bilo treba uporabiti tretji odstavek 54. člena ZPVPJN v zvezi z drugo alineo prvega odstavka 54. člena ZPVPJN glede na osmo alineo 52. člena ZPVPJN.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 3. 8. 2011

    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana,
    - Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana,
    - Eprojekt, d. o. o., Brodišče 9, 1236 Trzin,
    - Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana,
    - IKB, d. o. o., Cesta v gorice 36, 1000 Ljubljana,
    - Econo, d. o. o., Dimičeva 16, 1000 Ljubljana,
    - Geologija, d. o. o., Idrija, Prešernova 2, 5280 Idrija,
    - Sago, d. o. o., Jama 44, 4211 Mavčiče,
    - Elektroenergetika, d. o. o., Rore 2, 3333 Ljubno ob Savinji,
    - IBE, d. d., Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
    - v arhiv, tu.

    Natisni stran