018-212/2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja ambulantnega oddelka za diabetes", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ARBA PLUS, špruha 19, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 7. 2011

odločila:

Vloga vlagatelja, poimenovana "Nadaljevanje postopka pred DKOM", z dne 11. 7. 2011, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 1. 2011, pod št. 01-159/2-10, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja ambulantnega oddelka za diabetes". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 20. 1. 2011, pod št. objave JN603/2011.

Naročnik je dne 23. 5. 2011, pod št. 01-159/9-10, izdal Odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku ELEKTROTEHNIKA MILOšIČ, d.o.o., Potrčeva cesta 28, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal, da mu naročnik omogoči vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika oziroma podrejeno, razveljavitev odločitve o oddaji naročila in izbor ponudbe vlagatelja kot najugodnejše.
Naročnik je dne 5. 7. 2011, pod št. MM-5-7-2011, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo, poimenovano "Nadaljevanje postopka pred DKOM", z dne 11. 7. 2011, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 13. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija iz spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik dne 5. 7. 2011 izdal odločitev o zahtevku za revizijo (sklep), iz katere je razvidno, da je:
- zahtevek za revizijo zavrgel (izrek),
- odločitev o zavrženju sprejel v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ker pooblaščenec vlagatelja ni predložil ustreznega pooblastila za zastopanje oziroma za vložitev zahtevka za revizijo (obrazložitev),
- vlagatelja poučil, da lahko v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo (pravni pouk).

Iz navedenega izhaja, da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločal meritorno, skladno s 16. in 17. členom ZRPJN, ampak je še pred tem, v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, skladno s 13. členom ZRPJN, ugotovil, da vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec naj ne bi izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN. Naročnik je torej preizkušal, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo in pri tem ugotovil, da le-te niso izpolnjene, zato je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN s sklepom zavrgel. Takšno ugotovitev in odločitev je naročnik vlagatelju jasno predstavil s sklepom z dne 5. 7. 2011 in izhaja, kot že ugotovljeno, iz izreka, obrazložitve in pravnega pouka navedenega sklepa.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vloga, poimenovana "Nadaljevanje postopka pred DKOM", z dne 11. 7. 2011). V vlogi je navajal, da, glede na odločitev naročnika z dne 5. 7. 2011, s katerim je naročnik "zavrnil" zahtevek za revizijo, naročnika obvešča, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V nadaljevanju vloge je vlagatelj podal svoja stališča, zakaj naj bi naročnik napačno ravnal pri zavrženju zahtevka za revizijo.

Vlagatelj torej ni ravnal skladno s pravnim poukom naročnika in zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ni vložil pritožbe na Državno revizijsko komisijo, kot mu to omogoča drugi odstavek 13. člena ZRPJN, ampak je naročniku z vlogo z dne 11. 7. 2011 (zgolj) sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vendar pa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo niso izpolnjeni pogoji, saj naročnik o zahtevku za revizijo ni vsebinsko odločal tako, da bi v celoti ali delno razveljavil postopek oddaje javnega naročila ali zavrnil zahtevek za revizijo (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). Samo v tem primeru bi vlagatelj lahko v treh dneh od prejema obvestila naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo pisno sporočil naročniku, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V obravnavanem primeru pa je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Četudi je naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo v zadnjem odstavku podal nekaj stališč glede vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, navedeno še ne pomeni, da je naročnik vsebinsko odločal o zahtevku za revizijo, saj bi moral takšno odločitev navesti (predvsem) v izreku sklepa. Ker je v obravnavanem primeru naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, bi moral vlagatelj s pritožbo izpodbijati odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, saj je treba za meritorno presojo zahtevka za revizijo najprej ugotoviti izpolnjevanje vseh procesnih predpostavk. Pravno varstvo glede slednjega pa bi vlagatelj moral uveljavljati s pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je v vlogi z dne 11. 7. 2011 sicer podal svoja stališča v zvezi z domnevno napačnim naročnikovim ravnanjem pri zavrženju zahtevka za revizijo in bi zato navedeno vlogo bilo mogoče šteti in obravnavati kot pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila navedena vloga (kot pritožba) vložena prepozno.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, prejel dne 8. 7. 2011 (razvidno iz poštne povratnice). Skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN lahko vlagatelj, kolikor meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, vloži pritožbo v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo (smiselno enako je navedel naročnik v pravnem pouku sklepa). V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena ZPP, katerega določbe se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, in upoštevajoč prvi odstavek 137. člena ZPP, glede vročanja pooblaščencem, je rok v obravnavanem primeru za vložitev pritožbe začel teči dne 9. 7. 2011, tretji dan pa je bil 11. 7. 2011 (ponedeljek). Rok za vložitev pritožbe se je vlagatelju torej iztekel dne 11. 7. 2011.

V drugem odstavku 112. člena ZPP je določeno, da, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vlogo z dne 11. 7. 2011 (naslovljeno na naročnika) vložil pri naročniku (skladno s podatkom, ki izhaja iz poštne nalepke na ovojnici) dne 11. 7. 2011 (ponedeljek), torej znotraj tridnevnega roka (naročnik je vlogo prejel dne 12. 7. 2011, kar izhaja iz prejemne štampiljke na kuverti). Vendar pa je navedena vloga, zaradi podatkov o naslovniku (na kuverti), prispela k naročniku in ne na Državno revizijsko komisijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji vlogo vlagatelja z dne 11. 7. 2011 odstopil Državni revizijski komisiji z odstopljeno spisovno dokumentacijo, z vlogo z dne 13. 7. 2011, oddano priporočeno po pošti dne 13. 7. 2011, katero je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 7. 2011.

Iz navedenega izhaja, da je vloga vlagatelja z dne 11. 7. 2011 (ki bi jo lahko šteli kot pritožbo), ki jo je vlagatelj poslal naročniku (kot nepristojnemu organu), slednji pa jo je poslal Državni revizijski komisiji dne 13. 7. 2011 in je prispela k Državni revizijski komisiji (kot pristojnemu organu) dne 14. 7. 2011, torej po izteku tridnevnega roka iz drugega odstavka 13. člena ZRPJN (ki se je iztekel dne 11. 7. 2011), vložena prepozno.

Državna revizijska komisija je še presodila, ali so pri vložitvi pritožbe morebiti izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti ali očitne pomote vložnika iz osmega odstavka 112. člena ZPP, ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelja v konkretnem primeru zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, zaradi česar v nobenem primeru ni mogoče uporabiti instituta nevednosti vložnika. Navedenega instituta nevednosti vložnika pa ne bi mogli uporabiti tudi zato, ker je bil vlagatelj v pravnem pouku naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 5. 7. 2011 izrecno in pravilno poučen, da lahko v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija pa ocenjuje, da ne bi bili izpolnjeni niti pogoji za uporabo instituta očitne pomote vložnika, saj sta bili tako vloga kot tudi kuverta naslovljena na naročnika in ne na Državno revizijsko komisijo, zaradi česar je pošiljka bila vročena naročniku in ne Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da je vlagatelj vlogo, poimenovano "Nadaljevanje postopka pred DKOM", z dne 11. 7. 2011, katero je mogoče šteti kot pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, vložil prepozno in je zato, na podlagi prve alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila, da se navedena vloga (pritožba) kot prepozna zavrže.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 7. 2011




Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana
- ELEKTROTEHNIKA MILOšIČ, d.o.o., Potrčeva cesta 28, Ptuj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran