018-200/2011 Elektro-Slovenija, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila ponudnika v skupni ponudbi Korona inženiring, d.d., Cesta v mestni log 88a, Ljubljana in ALSTOM GRID SAS, 51 Esplanade du GĂ"nĂ"ral de Gaulle, Paris La DĂ"fense Cedex, Francija, ki ju oba zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.7.2011

odločila:

Vlagateljevi pritožbi z dne 1.7.2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 30.5.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 1635/820/Is z dne 27.6.2011.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES". Javno naročilo naročnik oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN 618/2010 z dne 25.1.2010, ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2010/S 18-025415 z dne 27.1.2010.

Dne 19.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku ABB AB, Network management, švedska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je po merilih za izbor prejela najvišje število točk.

Z vlogo z dne 30.5.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma predmetni postopek v celoti ter da se mu povrnejo stroški postopka. Vlagatelj je zahteval tudi, da mu naročnik omogoči dodaten in neomejen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbami izbranega ponudnika, ter mu omogoči, da z dodatno vlogo dopolni navedbe iz revizijskega zahtevka. Vlagatelj je zahteval še, da mu naročnik omogoči neomejen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbami izbranega ponudnika, tudi za prvo in drugo fazo postopka ter mu po vpogledu dopusti razširiti zahtevek za revizijo tudi zoper obvestilo z dne 23.11.2010 in obvestilo z dne 7.4.2010 (dejansko: 7.4.2011), v kolikor bo vlagatelj ocenil, da je pri katerem izmed ravnanj naročnika v postopku prve in druge faze prišlo do kršitev, za katere ob prejemu navedenih obvestil vlagatelj ni mogel vedeti. V ponovljenem postopku izbire naj naročnik nato naročilo odda vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku.

Naročnik je dne 27.6.2011 izdal Sklep št. 1635/820/Is, s katerim je odločil, da se vlagateljev revizijski zahtevek "v delu, v katerem vlagatelj navaja kršitve naročnika v I. fazi tega postopka, v zvezi s katero je naročnik izdal Obvestilo o priznanju sposobnosti št. 240/Mš/4/10 z dne 23.11.2010, in v delu, v katerem navaja kršitve naročnika v II. fazi tega postopka, v zvezi s katero je naročnik izdal Obvestilo o priznanju sposobnosti št. 240/Mš/4/10 z dne 7.4.2011, zavrže kot prepozen", v preostalem delu pa zavrne kot neutemeljen. Vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka je naročnik zavrnil.

Vlagatelj je dne 1.7.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju dela njegovega revizijskega zahtevka. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj najprej poudarja, da naročnikovo zavrženje ni pravilno, saj se lahko procesno zavrže le del zahtevka in ne dela argumentov. Če bi bil torej naročnik mnenja, da ni mogoče obravnavati teh argumentov, bi moral to obrazložiti v okviru zavrnitve zahtevka, in sicer z obrazložitvijo, da teh argumentov ni in ne bo obravnaval, ne pa da je zavrgel del argumentov. Ne glede na to pa vlagatelj zatrjuje, da mora naročnik v konkretnem in podobnih primerih upoštevati vse argumente, tudi te, ki se po naročnikovem mnenju nanašajo na I. in II. fazo postopka. V nadaljevanju obrazložitve vlagatelj predstavlja argumente za njegovo stališče, da bi mu moral biti omogočen vpogled v dokumentacijo I. in II. faze postopka ter da bi mu moralo biti pri izpodbijanju sklepa o oddaji naročila dopuščeno tudi uveljavljanje kršitev, ki so se pojavile že v prejšnjih fazah postopka.

Istega dne, t.j. dne 1.7.2011, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 7.7.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Odstopljeno dokumentacijo je naročnik dopolnil dne 8.7.2011.


Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po ZRPJN.

Predmetni revizijski postopek se je začel z vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka dne 30.5.2011. Ker je vlagatelj svoj revizijski zahtevek tako vložil pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek dokonča po določilih ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju dela vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Iz določil ZRPJN izhaja, da mora naročnik po prejemu revizijskega zahtevka najprej preveriti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njegovo obravnavo (12. in 13. člen ZRPJN). V kolikor te niso izpolnjene (revizijski zahtevek ni pravočasen, vlagatelj ni aktivno legitimiran za vodenje revizijskega postopka, revizijski zahtevek tudi po pozivu k dopolnitvi ni popoln), mora naročnik revizijski zahtevek zavreči, v nasprotnem primeru pa mora tega meritorno obravnavati v skladu z določili 16. člena ZRPJN. V zvezi z navedenim je potrebno pojasniti, da naročnik v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti revizijskega predloga, zgolj temu pa lahko naročnik tudi ugodi, ga zavrže ali zavrne. Naročnik torej v revizijskem postopku ne more ugoditi, zavrniti ali pa zavreči posameznih revizijskih navedb, saj te predstavljajo zgolj trditveno in dokazno podlago postavljenega revizijskega predloga (zahtevka, petitaâ??), ki je dejansko predmet njegovega odločanja v revizijskem postopku. Navedeni pogled, ki je v teoriji civilnega procesnega prava nesporen, za naročnika izhaja tudi iz določil 2. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, iz katerih smiselno izhaja zahteva, da naročnik v postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prim. tudi odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-345/2005, 018-40/2006, 018-049/2007, 018-71/2008 itd.). Naročnik pa v okviru revizijskega postopka lahko ravno tako upravičeno ne upošteva t.i. prepoznih revizijskih navedb, kot so opredeljene v šestem odstavku 12. člena ZRPJN (vendar pa takšnih navedb, kot argumentirano, ne more zavreči).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz naročnikovega Sklepa št. 1635/820/Is z dne 27.6.2011 razvidno, da naročnik ni odločal o revizijskem predlogu, kot ga je v svojem revizijskem zahtevku postavil vlagatelj (in je že bil predstavljen v uvodu tega sklepa), temveč o posameznih revizijskih navedbah. Te je, brez podlage v revizijskem predlogu, deloma tudi označil kot nepravočasne in jih kot takšne zavrgel. Takšno napačno ravnanje naročnika je povzročilo tudi nedopustno "razdružitev" enotnega revizijskega zahtevka na dva dela in situacijo, ko je bilo odločanje o delu revizijskih navedb pred Državno revizijsko komisijo preneseno že z vlagateljevo vložitvijo pritožbe zoper naročnikov sklep z dne 27.6.2011, odločanje o preostalih revizijskih navedbah pa ločeno z odstopom naročnikove dokumentacije temu organu na podlagi vlagateljeve zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka. Na tem mestu gre na že načelno nedopustnost takšnega ravnanja naročnikov opozoriti tudi z vidika (v konkretnem primeru sicer nepodane) absurdne situacije, ko bi ponudnik (tako kot v konkretnem primeru) vložil pritožbo zoper zavrženje dela njegovih revizijskih navedb, ne bi pa zahteval nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo. Odločitev o njegovem revizijskem zahtevku bi tako hkrati postala pravnomočna (v zvezi z navedbami, glede katerih postopka ne bi nadaljeval), hkrati pa bi se glede revizijskega zahtevka še vedno vodil pritožbeni postopek (glede zavrženih revizijskih navedb). Morebitna ugotovitev o utemeljenosti pritožbe bi v tem primeru seveda narekovala ponovno odprtje revizijskega postopka tudi v delu, kjer je bil ta že pravnomočno zaključen.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 1.7.2011 ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 30.5.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 1635/820/Is z dne 27.6.2011.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 30.5.2011 odločiti ponovno, in sicer tako, da bo upošteval postavljen revizijski predlog vlagatelja.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.7.2011


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana,
- Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.

Natisni stran