018-202/2011 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava pomožnih materialov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INPOS, d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 15. 7. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 10. 6. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 11. 2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je naročnik dne 7. 12. 2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN11854/2010, dne 11. 12. 2010 pa še v Uradnem listu EU pod številko 2010/S 241-368228. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19. 1. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih je s sklepom z dne 15. 2. 2011 v obeh sklopih kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IMEXA, d.o.o., Zaloška cesta 163, Ljubljana.

Zoper odločitev o oddaji naročila v obeh sklopih je vlagatelj z vlogo z dne 28. 2. 2011 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-077/2011-12 z dne 29. 4. 2011 delno ugodila in razveljavila odločitev naročnika v sklopu 2 "Gradbeni materiali".

Naročnik je dne 31. 5. 2011 sprejel novo obvestilo, iz katerega je razvidno, da v sklopu 2 "Gradbeni materiali" naročila ni oddal nobenemu ponudniku, in sicer z obrazložitvijo, da so trije ponudniki odstopili od ponudbe, medtem ko naj bi bila ponudba vlagatelja neprimerna, saj naj bi vlagatelj pod postavko (E) Barve in kemični izdelki, pozicija 54 - Lepilo univerzalno 140 ml namesto 140 ml pakiranja ponudil 120 ml pakiranje.

Zoper odločitev naročnika je vlagatelj 10. 6. 2011 vložil nov zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je njegova ponudba pravilna in popolna. Vlagatelj naročniku očita, da je njegovo ponudbo sprva ocenil za pravilno in popolno, po uspešnem revizijskem postopku pa jo zavrača zgolj zato, ker sporen artikel ni pakiran v 140 ml embalaži, temveč v 120 ml embalaži. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da bi moral imeti za tak artikel soglasje naročnika v obliki odgovora na razpisno dokumentacijo, saj je šele tik preden je oddal ponudbo od proizvajalca artikla izvedel, da ta artikel v embalaži 140 ml ne obstaja več. Vlagatelj je ponujeno ceno artikla v 120 ml embalaži preračunal na zahtevano 140 ml embalažo. Ker gre le za obliko pakiranja, saj vsebina artikla ni sporna, vlagatelj naročniku očita, da je ravnal diskriminatorno. Proizvajalec se je odločil za manjše pakiranje na željo kupcev, ker so ta še posebej dobrodošla. Vlagatelj še navaja, da artikel v 140 ml embalaži sploh ne obstaja na trgu, saj je edini proizvajalec lepil spremenil embalažo in sedaj lepilo proizvaja v 120 ml pakiranju. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 2 - Gradbeni materiali, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 1. 7. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da se v prvem postopku do vlagateljeve ponudbe sploh ni opredeljeval, saj je pravočasne ponudbe le razvrstil glede na merilo, zatem pa je najcenejšo preveril in ocenil kot popolno. Naročnik navaja, da bi vlagatelj lahko vprašanje postavil kadarkoli, le odgovori na vprašanja morajo biti objavljeni najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. Če bi vlagatelj naročnika opozoril, da določeni artikli ne obstajajo več v zahtevani obliki, bi naročnik lahko podaljšal rok za predložitev ponudb in objavil spremembo. Naročnik meni, da se tudi od ponudnikov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja, in dodaja, da vlagatelj v ponudbi ni opozoril naročnika, da je ponudil drugačen artikel, z izjavo pa se je celo strinjal in potrdil, da razpisno dokumentacijo razume in da se strinja z njeno vsebino.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 4. 7. 2011), je naročnik z dopisom z dne 5. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 15. 7. 2011 od vlagatelja prejela prvo pripravljalno vlogo, v kateri vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik njegovo ponudbo pravilno izločil kot neprimerno, in sicer zaradi neustreznega pakiranja artikla, ki ga je vlagatelj ponudil pod postavko (E) Barve in kemični izdelki, pozicija 54 - Lepilo univerzalno 140 ml.

20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Uvodoma je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da se do vlagateljeve ponudbe v prvotni odločitvi o oddaji naročila z dne 15. 2. 2011 ni vsebinsko opredeljeval. Iz takratne odločitve o oddaji naročila je namreč razvidno, da je naročnik razvrstil ponudbe glede na merilo - najnižja cena, zatem pa je preveril le najcenejšo ponudbo in jo ocenil kot popolno, medtem ko za vlagateljevo ponudbo ni preverjal izpolnjevanja pogojev. Ne glede na navedeno pa je treba tudi opozoriti, da je bilo obvestilo o oddaji naročila z dne 15. 2. 2011 v sklopu 2 razveljavljeno in da je naročnik dne 31. 5. 2011 v tem sklopu sprejel novo obvestilo, potem ko je ponovno opravil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, v katerem ni vezan na ugotovitve iz prejšnjih faz postopka.

Naročnik je pogoje, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, določil v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije), kjer je v točki V.2 med drugim zapisal:

"Blago in potrebne količine za tri leta je popisano v predračunu v dveh sklopih in v drugem sklopu v podskupinah."

V točki V.4 razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:

"Ponudnik mora v ponudbi ali v prilogi ponudbe za vsak sklop posebej označiti proizvajalca blaga, ki ga nudi v predračunu. Kjer je to mogoče, navede tudi trgovsko ime blaga (zemlja za rože, gnojila, redčila, barve in podobno). Naveden mora biti tudi način pakiranja (na primer kom/ v škatli)."

V točki V.6 razpisne dokumentacije je naročnik še zapisal:

"Dostavljeno blago mora biti novo in v originalni embalaži, po potrebi z ustreznimi slovenskimi prevodi. Če blago po količini in/ali kakovosti ne bo ustrezalo zahtevam naročnika, bo naročnik blago reklamiral oziroma ga sploh ne bo prevzel."

Iz citiranega določila razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval blago ustrezne kakovosti in v ustreznih količinah. Blago, ki ni ustrezne kakovosti oz. ki ni ponujeno v ustreznih količinah, ne ustreza citirani določbi; ponudba, ki vsebuje takšno blago, pa ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.

Naročnik je zahteve v zvezi s posameznimi artikli določil v tabeli predračuna, kjer je pod postavko 54 zapisal: "Lepilo univerzalno 140 ml". Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je pod to postavko ponudil naslednji artikel: Neostik SK-101 120 ml.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pod postavko 54 ni ponudil blaga, ki bi ustrezalo zahtevam naročnika, saj je namesto lepila v embalaži 140 ml, kot ga je zahteval naročnik, ponudil lepilo v embalaži 120 ml. Vlagateljeva ponudba v tem delu torej ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, zato je ni mogoče obravnavati kot primerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in posledično kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, naročniku pa ni mogoče očitati, da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da artikel v 140 ml pakiranju na tržišču sploh ne obstaja. Teh vlagateljevih navedb ni mogoče obravnavati kot pravočasnih, saj se je vlagatelj z vsebino razpisne dokumentaciji seznanil že ob njenem prevzemu na portalu javnih naročil. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe, da je za spremembo pri pakiranju ponujenega lepila izvedel šele tik pred oddajo ponudb. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni navedel točnega datuma, ko naj bi bil seznanjen s spremembo pakiranja, to dejstvo pa tudi ni razvidno iz dokumenta, ki ga je priložil zahtevku kot dokazilo za svoje trditve, saj na dopisu proizvajalca lepila ni niti datuma nastanka dopisa niti datuma prejema. Ne glede na to pa gre pripomniti, da je imel vlagatelj tako v skladu z 81. členom ZJN-2 kot tudi v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN možnost, da bi bodisi postavil vprašanje na portalu javnih naročil bodisi vložil zahtevek za revizijo, če je menil, da je naročnik z zahtevo po 140 ml pakiranju lepila ravnal diskriminatorno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15. 7. 2011

predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije
























Vročiti:

- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran