018-162/2011 Kobilarna Lipica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za prenovo hotela Klub v Lipici - projekt šolski hotel Klub" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o., Cankarjeva ulica 6/e, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Janko Jerman, Partizanska cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kobilarna Lipica, Lipica 5, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.7.2011

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 19.5.2011 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za prenovo hotela Klub v Lipici - projekt šolski hotel Klub", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 10.5.2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.12.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN12653/2010 z dne 29.12.2010. Naročnik javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 16.3.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 28/2010.

Na podlagi vloženega revizijskega zahtevka je naročnik dne 4.4.2011 razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podano v dokumentu z dne 16.3.2011.

Dne 10.5.2011 je naročnik izdal nov dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku API ARHITEKTI, d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, ki je bila glede na merila sicer ocenjena z največ točkami, zavrnil - ugotovil je namreč, da je neobičajno nizka. Naročnik s tem v zvezi navaja, da je bila ocenjena vrednost postavljena na 145.000,00 EUR brez DDV, kar je po njegovem mnenju najnižja možna vrednost, za katero je še mogoče izvesti predmet javnega naročila, vlagateljeva ponudbena cena pa znaša samo 119.938,80 EUR z DDV, zaradi česar se je pri naročniku porodil dvom o možnosti izpolnitve naročila. Vlagatelja je naročnik zato pozval k predložitvi podrobnih podatkov o elementih ponudbene cene ter k njihovi vrednostni utemeljitvi. Vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril z dopisom z dne 1.3.2011, vendar pa je v tem podal pavšalen odgovor, ki ne podaja preverljivih elementov, na podlagi katerih bi se dalo oceniti, ali so ponujene cene realne. Ker vlagatelj naročniku ni podal zahtevanih odgovorov, je naročnik njegovo ponudbo izločil, saj vlagatelju ni uspelo odpraviti naročnikovega dvoma o zmožnosti izpolnitve javnega naročila s ponujenimi cenami.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.5.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej izpostavlja, da naročnik v ponovnem postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb, ki je sledil razveljavitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 16.3.2011, od njega ni zahteval pojasnil glede višine ponudbe, kot zmotno navaja v odločitvi z dne 10.5.2011. Procesne predpostavke za izločitev vlagateljeve ponudbe tako niso izpolnjene. Vlagatelj dalje poudarja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba je dosegla 12,84 točke manj, kot vlagateljeva, in ki je za 103.745,76 EUR dražja od vlagateljeve. Kot naslednje vlagatelj izpostavlja, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila ni znašala 145.000,00 EUR, kot v odločitvi o oddaji javnega naročila navaja naročnik, temveč 125.000,00 EUR. Vlagatelj poudarja tudi, da je naročnik dne 24.1.2011 podal odgovor na vprašanje potencialnega ponudnika, iz katerega izhaja, da lahko naročnik izloči vse ponudbe, katerih ponudbena cena presega v razpisu določena razpoložljiva sredstva, t.j. 125.000,00 EUR. Navedeno vrednost pa vse ponudbe, razen vlagateljeve, krepko presegajo, zaradi česar so te tudi nesprejemljive. Ponudba, ki je najbližje naročnikovi ocenjeni vrednosti naročila, po vlagateljevem mnenju že iz tega razloga ne more biti neobičajno nizka. Vlagatelj ravno tako navaja, da je v svojem dopisu z dne 1.3.2011 pojasnil, da je njegova ponudbena cena za predmetno javno naročilo izdelana skladno z vsebino in izhodišči razpisanih del v razpisni dokumentaciji. Zasnovana je na predpostavki, da roki izdelave projektne dokumentacije znašajo skupaj 150 dni, vlagatelj pa je pojasnil tudi, da bo proces projektiranja potekal z izkušenimi odgovornimi projektanti in odgovornim vodjo projekta, kar bo prispevalo k ekonomičnosti izrabe časa in delovnih sredstev. Izkušnje projektantov se bodo odražale tudi pri obravnavi variantnih rešitev in izboru tehničnih rešitev. Vlagatelj je ponudbeno ceno utemeljil tudi z dejstvom, da razpolaga z najsodobnejšo programsko opremo, ki omogoča kvalitetno in hitro izdelavo projektne dokumentacije ter grafičnih vizualizacij v tehnologiji uporabe 3D BIM procesa. Vlagatelj je tako pojasnil tudi, da navedeni faktorji omogočajo izvedbo projektne dokumentacije v 150 dneh in po ponujeni ceni. Naročnikova ugotovitev, da naj bi bilo dodatno pojasnilo z dne 1.3.2011 zgolj pavšalno, tako ne drži, saj je vlagatelj svojo ceno vrednostno utemeljil s kadrovskimi, programskimi in tehničnimi zmožnostmi, s katerimi razpolaga. Elementi vlagateljeve ponudbene cene pa so bili ravno tako pojasnjeni tudi v popolni ponudbi vlagatelja. Naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe je po mnenju slednjega zato napačna, pri vlagatelju pa se poraja tudi sum o koruptivnih dejanjih. Vlagatelj ob tem citira še določila 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v zvezi s čemer opozarja, da v konkretnem primeru naročnik ni opravil preveritve postavk v posvetovanju z vlagateljem, kot je to sicer zahtevano. Vlagatelj kot slednje zatrjuje še, da je naročnik napačno izvedel tudi ocenjevanje njegove ponudbe po merilih, saj bi mu moral pri merilu 4 - poznavanje arhitekturne dediščine priznati ustrezno število točk. Vlagatelj posledično predlaga, da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in odločitev o oddaji naročila z dne 10.5.2011 ter da se postopek izbire ponovi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom z dne 27.5.2011, s katerim je tega zavrnil in odločil, da vlagatelj sam nosi stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik priznava vlagateljeve navedbe o tem, da je ocenjena vrednost javnega naročila znašala 125.000,00 EUR in ne 145.000,00 EUR, kar pa po naročnikovem mnenju ne more igrati vloge pri argumentiranju razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik dalje pojasnjuje, da je ocenjena vrednost namenjena določanju ustreznega postopka in dolžnosti objav, zaradi česar njen primarni namen ni povezan z institutom neobičajno nizke cene. Kljub temu je naročnik v konkretnem primeru z izračunom ocenjene vrednosti opravil test višine ponudbene cene, za katero je, glede na okoliščine na trgu, še mogoče izvesti javno naročilo. Naročnik pritrjuje tudi vlagateljevi navedbi, da je prvotno objavljena razpisna dokumentacija vsebovala dikcijo, da naročnikova "razpoložljiva sredstva ne presegajo ocenjene vrednosti", vendar je naročnik z dodatnim pojasnilom oziroma odgovorom z dne 27.1.2011 to dikcijo umaknil. Posledično to pomeni, da ob oddaji ponudbe naročnik razpoložljivih sredstev ni omejeval z ocenjeno vrednostjo, zato tudi ne drži vlagateljeva navedba, da bi moral ostale ponudbe, ki to presegajo, izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je tekom postopka spremenil razpoložljiva sredstva in jih povečal, tudi sicer pa je mnenja, da je izločitev ponudb zaradi nesprejemljivosti zgolj njegova pravica in ne tudi dolžnost. Naročnik v nadaljevanju predstavlja vsebino 49. člena ZJN-2, ki se nanaša na neobičajno nizke ponudbe, in s tem povezano prakso Državne revizijske komisije. Pri tem izraža prepričanje, da je ravnal skladno z omenjenim določilom. V svojem pozivu vlagatelju je tega pozval, da predloži podrobne podatke o elementih ponudbene cene ter da te vrednostno utemelji, pojasnil pa je tudi razloge, zaradi katerih se mu poraja dvom v neobičajno nizko ponudbeno ceno. Ti razlogi so bili, da je ponudbena cena nižja od ocenjene vrednosti, čeprav je bila že ta postavljena na najnižjo možno vrednost, za katero je še mogoče izvesti predmet javnega naročila, da je Zbornica za arhitekturo mnenja, da je že naročnikova ocenjena vrednost postavljena prenizko, kot tudi, da se naročniku poraja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik ob tem pripominja, da so bili vsi ponudniki seznanjeni z razpravo o tem, da je ocenjena vrednost postavljena izredno nizko, kar dokazujejo zastavljena vprašanja na Portalu javnih naročil in odgovori nanje. Kljub temu pa je po naročnikovi oceni vlagatelj v svojem odgovoru z dne 1.3.2011 zgolj pavšalno navajal razloge, zaradi katerih naj bi bila njegova cena ustrezna. Vlagatelj tako ni podal preverljivih elementov, na podlagi katerih bi se dalo oceniti, da ponudbene cene niso prenizke. Vlagatelj bi namreč moral podati vrednostno utemeljitev elementov ponudbene cene, navesti s katero opremo razpolaga in pojasniti zakaj je ta toliko boljša, da mu omogoča postavitev ponujene cene. Ker vlagatelju tako ni uspelo odpraviti naročnikovega dvoma o tem, ali je s ponujenimi cenami zmožen izpolniti naročilo, je naročnik njegovo ponudbo izločil. Naročnik podredno pojasnjuje še, da je v novem postopku ocenjevanja ponudb, ki je sledil sklepu o ugoditvi revizijskemu zahtevku ponudnika Gea consult, d.o.o., opravil samo ocenjevanje ponudbe glede na merila, zaradi česar je vlagatelja pozval le k predložitvi s tem povezanih dodatnih pojasnil. Naročnik postopka ugotavljanja neobičajno nizke cene ni odpiral ponovno, saj ga je speljal že pri prvem pregledovanju in ocenjevanju ponudb, zaradi česar za to ni bilo nobene potrebe. Kot naslednje naročnik navaja svojo ugotovitev, da je vlagateljeva ponudbena cena tudi po ponovnem pregledu vseh okoliščin neobičajno nizka. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je bila že ocenjena vrednost postavljena nizko. Glede na vlagateljevo seznanjenost s tem ter glede na naročnikovo obvestilo vlagatelju o mnenju Zbornice za arhitekturo o nerealnosti ocenjene vrednosti, je naročnik prišel do zaključka, da je vlagatelj svojo ponudbeno ceno ponudil brez ustreznih predpostavk za pripravo ponudbene cene oz. "malo čez prst". Takšno ravnanje je sicer vlagateljeva pravica, vendar je naročnik utemeljeno zaskrbljen, da projekt za ponujeno ceno ne bo izpeljan v zahtevani kvaliteti in roku. Po prejemu vlagateljevega pojasnila po 49. členu ZJN-2 se ja takšna naročnikova bojazen še okrepila. Vlagateljeva ponudba bistveno odstopa tudi od tržnih cen - naročnik svoje odločitve sicer ni oprl na dejstvo, da je vlagateljeva ponudba nižja od konkurenčnih ponudb, vendar je to dejstvo kljub vsemu izkazano. Vsi konkurenčni ponudniki so ponudili višjo ceno, stroka je opozarjala, da morajo biti cene višje, zaradi česar je po naročnikovem mnenju evidentno izkazano dejstvo, da vlagateljeva ponudba bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen. Kot slednje se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na točkovanje vlagateljeve ponudbe po merilih, tudi s tem povezane revizijske navedbe pa označuje za neutemeljene.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.6.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Istega dne je vlagatelj na naročnika naslovil še vlogo "Dopolnitev zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", v kateri dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi, izpostavlja pa tudi, da odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku ni sprejel zakoniti zastopnik naročnika.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 8.6.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 27.6.2011.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v svoji vlogi "Dopolnitev zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" najprej zatrjuje, da odločitve o njegovem revizijskem zahtevku ni podpisal zakoniti zastopnik naročnika.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokument z dne 27.5.2011, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 19.5.2011, ugotavlja, da je na njem kot podpisnik navedena oseba M.F., za katero je navedeno, da je sklep podpisala po pooblastilu naročnikovega zakonitega zastopnika. Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da ji je bilo v okviru dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila s strani naročnika med drugim odstopljeno tudi pooblastilo naročnikovega zakonitega zastopnika z dne 26.5.2011, s katerim je ta pri njem zaposleno osebo M.F. pooblastil, da v njegovi odsotnosti podpiše odločitev o zavrnitvi v postopku oddaje javnega naročila vloženega revizijskega zahtevka.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil dokument z dne 27.5.2011, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 19.5.2011, podpisan s strani upravičene osebe, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi dalje spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe.

Iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 10.5.2011 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker naj vlagatelj na njegovo zahtevo ne bi podal ustreznega pojasnila svoje ponudbene cene v skladu z 49. členom ZJN-2.

Vlagatelj s tem v zvezi najprej kot sporno izpostavlja, da ga je naročnik k pojasnitvi ponudbene cene pozval zgolj pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila z dne 16.3.2011, ki je bila kasneje razveljavljena, ne pa tudi pred izdajo odločitve z dne 10.5.2011.

Državna revizijska komisija je že v svojem Sklepu št. 018-104/2011-5, izdanem ob odločanju o vlagateljevi pritožbi zoper zavrženje v zadevi predhodno vloženega revizijskega zahtevka, pojasnila, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila z naročnikovo razveljavitvijo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vrnjen v postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. V okviru tega postopka je moral naročnik ponovno pregledati vse prispele ponudbe in ponovno opraviti presojo njihove popolnosti skladno z določili ZJN-2 ter vrednotenje ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije postopka. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila je bila torej razveljavljena tako odločitev, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku, kot tudi naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi njene neobičajno nizke cene - obe navedeni odločitvi namreč predstavljata del enotne naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ki že po naravi stvari vselej obsega tako odločitev o tem, komu se javno naročilo odda, kot tudi o tem, komu se to ne odda.

Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (v vseh njenih delih) ter posledična zahteva po ponovni izvedbi pregleda in ocenjevanja ponudb pa sama po sebi ne povzroči (nujno) tudi razveljavitve vseh drugih že izvedenih dejanj v postopku, ki so sicer predstavljala podlago razveljavljeni odločitvi o oddaji javnega naročila. Navedeno npr. velja za v postopku izvedeno odpravo formalnih pomanjkljivosti ponudb (v postopku ustrezno dopolnjena ponudba zgolj zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila namreč ne bo postala spet nepopolna), smiselno enako pa tako tudi za pridobljena pojasnila ponudb, in sicer tudi v primeru, ko so bila ta pridobljena prek uporabe instituta neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2. Takšna pojasnila je naročnik praviloma upravičen uporabiti tudi pri izdaji nove odločitve o oddaji javnega naročila in mu jih v postopku ni potrebno ponovno pridobivati, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Iz določil 49. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve; izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev; izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik; skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga; možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč (prvi odstavek 49. člena ZJN-2). Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči (drugi odstavek 49. člena ZJN-2). Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in Komisijo (tretji drugi odstavek 49. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija izpostavlja, da iz citiranih določil ZJN-2 izhaja zahteva po tem, da naročnik v primeru dvoma o možnosti izpolnitve naročila (dvom o neobičajno nizki ponudbi) ponudnika pred morebitno zavrnitvijo njegove ponudbe pozove k posredovanju podrobnosti o ponudbi, ki utemeljujejo podajo tako nizke ponudbe, in slednjemu omogoči dokazovanje izvedljivosti te. V svojem pozivu je naročnik dolžan natančno opredeliti razloge za svoj dvom o možnosti izpolnitve naročila in navesti elemente ponudbe, ki jih v tej zvezi ocenjuje za sporne in v zvezi s katerimi zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev. Le na ta način je ponudnikom namreč lahko omogočeno učinkovito dokazovanje izvedljivosti njihove ponudbe ter ustrezno varstvo pred njihovo morebitno neupravičeno izločitvijo iz postopka (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-047/2011).

Z vpogledom v naročnikov dopis z dne 23.2.2011 gre ugotoviti, da je naročnik z njim vlagatelja seznanil s svojo ugotovitvijo, da je njegova ponudba neobičajno nizka, zaradi česar naj bi v zvezi z njo obstajal dvom o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik je vlagatelja zato v skladu z 49. členom ZJN-2 pozval, da mu predloži podrobne podatke o elementih ponudbene cene ter da jih vrednostno utemelji. Naročnik je vlagatelja ob tem opozoril, da je bila ocenjena vrednost postavljena na "145.000,00 EUR brez DDV", kar naj bi predstavljalo najnižjo možno vrednost, za katero je še mogoče izvesti predmet javnega naročila, seznanil pa ga je tudi z mnenjem Zbornice za arhitekturo o tem, da je že naročnikova ocenjena vrednost postavljena prenizko.

Na navedeni naročnikov dopis je vlagatelj odgovoril z dopisom z dne 1.3.2011, v katerem je pojasnil, da je njegova ponudbena cena za predmetno javno naročilo izdelana skladno z vsebino in izhodišči razpisanih del v razpisni dokumentaciji. Zasnovana je na predpostavki, da roki izdelave projektne dokumentacije znašajo skupaj 150 dni, pri čemer je vlagatelj pojasnil, da bo proces projektiranja potekal z izkušenimi odgovornimi projektanti in odgovornim vodjo projekta, kar bo prispevalo k ekonomičnosti izrabe časa in delovnih sredstev. Izkušnje projektantov se bodo sledeč vlagatelju odražale tudi pri obravnavi variantnih rešitev in izboru tehničnih rešitev. Vlagatelj je ponudbeno ceno utemeljil tudi z dejstvom, da razpolaga z najsodobnejšo programsko opremo, ki omogoča kvalitetno in hitro izdelavo projektne dokumentacije ter grafičnih vizualizacij v tehnologiji uporabe 3D BIM procesa. Vlagatelj je tako pojasnil, da navedeni faktorji omogočajo izvedbo projektne dokumentacije v 150. dneh in po ponujeni ceni.

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da je naročnik v svojem pozivu vlagatelju kot edini razlog za ugotovitev o neobičajni nizki ceni njegove ponudbe in dvome o možnosti izpolnitve naročila navedel odstopanje vlagateljeve ponudbene cene od naročnikove ocenjene vrednosti javnega naročila. Tudi slednjo je naročnik v pozivu sicer napačno navedel, saj sledeč sklepu o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 125.000 EUR brez DDV in ne 145.000 EUR, kot je v pozivu napačno navedel naročnik. Naročnik ob tem v pozivu ni navedel zanj spornih elementov vlagateljeve ponudbe, niti ni navedel v zvezi s katerimi elementi ponudbene cene zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev.
Na tako (pavšalno) oblikovan poziv je vlagatelj po mnenju Državne revizijske komisije dne 1.3.2011 podal ustrezno pojasnilo; pojasnil je namreč okoliščine, ki mu omogočajo izvedbo javnega naročila v predvidenih rokih in za ponudbeno ceno. Kakršnihkoli dodatnih pojasnil posameznih elementov njegove ponudbe ali ponudbene cene, upoštevajoč vsebino naročnikovega poziva in ob upoštevanju zgoraj predstavljenih argumentov, vlagatelj ni bil dolžan podajati, naročnik pa vlagateljeve ponudbe iz razloga domnevnega neustreznega pojasnila ponudbe po 49. členu ZJN-2 tako ni bil upravičen označiti za neobičajno nizko oziroma je izločiti.

Ne glede to, da že zgornja ugotovitev narekuje razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija (upoštevajoč s tem povezane argumente naročnika, podane v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku) pripominja, da vlagateljeve ponudbe zgolj iz razloga njenega odstopanja od naročnikove ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila ni mogoče označiti za neobičajno nizko. S tem v zvezi gre najprej ponovno poudariti, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 125.000 EUR brez DDV in ne 145.000 EUR brez DDV, kot v več postopkovnih dokumentih (med drugim v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila) napačno navaja naročnik. Že iz navedenega dejstva izhaja, da je naročnik ponudbeno ceno iz vlagateljeve ponudbe očitno primerjal z neustrezno (neobstoječo) ocenjeno vrednostjo javnega naročila, zato s tem povezani zaključki argumentov za izločitev vlagateljeve ponudbe ne morejo predstavljati.

Državna revizijska komisija pa ugotavlja tudi, da je naročnik v prvotno objavljeni razpisni dokumentaciji postopka (razdelek 1.2. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe) med drugim zapisal:

"Ocenjena vrednost razpisanih del znaša 125.000,00 EUR brez DDV. Naročnikova razpoložljiva sredstva ne presegajo ocenjene vrednosti. Naročnik je ocenjeno vrednost izračunal tako, da je naredil popis vseh del, ki jih je potrebno izvesti ter ocenil njihovo tržno vrednost. Seštevek tržnih vrednosti vseh del, ki jih je potrebno izvesti predstavlja ocenjeno vrednost javnega naročila. Ocenjena vrednost je v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZJN-2 veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo."

Dne 24.1.2011 je naročnik s strani enega od potencialnih ponudnikov prejel naslednje vprašanje: "V razpisni dokumentaciji je ocenjena vrednost 125.000,00 s pojasnilom da so to vsa razpoložljiva sredstva. Ali bo oddaja naročila kljub veliko višji ceni projektne dokumentacije"" Na tako zastavljeno vprašanje je naročnik odgovoril: "Po prejemu ponudb bo naročnik ponudbe ocenil v skladu z ZJN-2 in pristojnostmi, ki jih ima."

Istega dne je naročnik prejel tudi naslednje vprašanje: "V razpisnih pogojih je podana ocenjena vrednost projektne dokumentacije 125.000,00 EUR, ki so menda tudi limitirana sredstva investitorja za kompletno projektno dokumentacijo in projektantski nadzor. Znesek predstavlja manj kot 2% predvidene investicije (cca. 7.300.000,00 EUR), kar je nerazumno in nekorektno nizka cena projektantskih storitev, ki ne pokrije niti osnovnih stroškov. Ali gre pri omenjeni ceni za pomoto, ali je sugerirana dumping cena morda provokacija"" Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril: "Pri določanju ocenjene vrednosti ni prišlo do napake."

Ravno tako dne 24.1.2011 je naročnik prejel še vprašanje: "Ker so izračuni za kompletno projektno dokumentacijo napačni in nerealni vključno z oceno investicije,
Vas še enkrat sprašujem; - ali bo oddano naročilo najcenejšemu ponudniku, če bo vrednost višja od 125.000,00 EUR"" Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril: "Naročnik bo v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v skladu z veljavno zakonodajo. V skladu s to lahko naročnik odda javno naročilo ponudniku, ki je dosegel največje število točk in katerega cena presega razpoložljiva sredstva naročnika, vendar ima naročnik tudi možnost, da vse ponudbe, katerih ponudbena cena presega razpoložljiva sredstva, izloči kot nesprejemljive."

Dne 25.1.2011 je bilo naročniku zastavljeno vprašanje: "Kakšno merilo in metodologijo ste vzeli za izračun investicije ter projektne dokumentacije, če vemo da je investicija za superior **** saj 1900 eurov po bruto površini brez opreme in zunanjih površin" Ali ste se posvetovali in dobili oceno za vrednost projektne dokumentacije z inženirsko zbornico Slovenije"" Naročnik je navedeno vprašanje odgovoril: "Način izračuna ocenjene vrednosti je pojasnjen v razpisni dokumentaciji."

Istega dne je naročnik prejel še naslednji vprašanji: "1. Vaš odgovor, da se kot naročnik lahko odločite za oddajo del ponudniku, čigar ponudba presega razpoložljiva sredstva, in da se lahko sočasno odločite tudi za izločitev takšne ponudbe kot nesprejemljive, je nesprejemljiv in krši pravila javnega razpisa. Odgovori morajo biti jasni in nedvoumni ter ne smejo dopuščati kasnejših dvomov v odločitve. 2. Sočasno pa podajamo mnenje, da se je razpisovalec odločil z nizkim vrednotenjem del nekorektno vršiti pritisk na ponudnike. Vsekakor razpisovalec, čigar lastnik je država, tega ne bi smel storiti." Na navedeni vprašanji je naročnik odgovoril: "Naročnik bo v zvezi z ocenjevanjem in vrednotenjem ponudb v celoti postopal v skladu z veljavno zakonodajo, vsi ponudniki pa bodo obravnavani enakopravno. Ponudniki so prosti pri določanju ponudbenih cen."

Dne 27.1.2011 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil informacijo o spremembi razpisne dokumentacije, med drugim tudi v naslednji vsebini: "Naročnik spreminja razpisno dokumentacijo na 5. strani in sicer iz točke 1.2. (Naročnik, predmet in vsebina javnega razpisa) umika dikcijo "Naročnikova razpoložljiva sredstva ne presegajo ocenjene vrednosti."" Preostal deli točke 1.2. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (torej tudi zapis o ocenjeni vrednosti javnega naročila ter o načinu njene določitve) so ostali nespremenjeni.

Dne 9.2.2011 je bilo naročniku prek Portala javnih naročil naslednje vprašanje: "Večje število vprašanj se je nanašalo na nerealno oceno investicije ter nerealno oceno izdelave projektne dokumentacije. Glede na priporočljive cene po ceniku, ki je objavljen na spletni strani zbornice, predvidena vrednost izdelave dokumentacije, ki jo razpis navaja, ne dosega niti četrtine vrednosti priporočljive vrednosti po ceniku, za katero bi še bilo možno izdelati kvalitetno dokumentacijo. Prosimo za obrazložitev ocene vrednosti investicije GOI za bruto m2 zaprtih površin (priložite tudi investicijsko dokumentacijo) ter ločeno opreme ter zunanjih površin. Prosimo tudi za obrazložitev, kako boste kot razpisovalec odgovarjali ustanovitelju glede podcenjenih podatkov razpisa." Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril z naslednjim odgovorom: "Naročnik je s spremembo razpisne dokumentacije podal samo ocenjeno vrednost, ne pa tudi razpoložljivih sredstev. Glede na to, da je ocenjena vrednost namenjena zgolj temu, da se določi ustrezna vrsta postopka ter da se določi sredstva objave, ocenjena vrednost na ponudnike nima nobenega neposrednega vpliva. Naročnik je uporabil najstrožji (odpri) postopek, objavo pa je naredil tudi na portalu EU. Prav tako je rok za oddajo ponudb v skladu z ZJN-2 dovolj dolg. Razpoložljivih sredstev, ki so relavantna za presojo popolnosti ponudb pa naročnik ni objavil (po spremembi razpisne dokumentacije je naročnik umaknil navedbo višine razpoložljivih sredstev) in zato ponudnikom niso znana.
Naročnikova ocenjena vrednost je enotna, saj zakon ne nalaga, da naročnik pripravi razrez ocenjene vrednosti."

Državna revizijska komisija na podlagi predstavljene vsebine razpisne dokumentacije postopka in njenih pojasnil ugotavlja, da je naročnik tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila, do poteka roka za oddajo ponudb, vztrajal pri tem, da z njegove strani določena ocenjena vrednost javnega naročila predstavlja dejansko oziroma tržno vrednost javnega naročila. Navedeno je izrecno zapisal v razpisno dokumentacijo postopka, na navedbe te pa se je skliceval tudi pri več prejetih vprašanjih, ki so se nanašala na določitev ocenjene vrednosti javnega naročila. Naročnik je tekom postopka poudaril tudi, da lahko javno naročilo odda ponudniku, katerega cena presega njegova razpoložljiva sredstva (kar je sicer v neskladju z določili 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), hkrati pa ima tudi "â??možnost, da vse ponudbe, katerih ponudbena cena presega razpoložljiva sredstva, izloči kot nesprejemljive". Dne 27.1.2011 je naročnik iz razpisne dokumentacije sicer črtal določilo o tem, da ocenjena vrednost predstavlja tudi naročnikova razpoložljiva sredstva, pri čemer pa je v razpisni dokumentaciji še vedno ostal zapis o naročnikovem načinu določitve ocenjene vrednosti, ki je bil izveden tako, da je naročnik "â??naredil popis vseh del, ki jih je potrebno izvesti ter ocenil njihovo tržno vrednost. Seštevek tržnih vrednosti vseh del, ki jih je potrebno izvesti predstavlja ocenjeno vrednost javnega naročila."

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji postopka in v njenih pojasnilih prek Portala javnih naročil ni najti argumentov za kasneje (npr. ob pozivu vlagatelju k pojasnitvi ponudbe) izraženo stališče naročnika, da ocenjena vrednost javnega naročila predstavlja najnižjo možno vrednost, za katero je še mogoče izvesti javno naročilo. Na podlagi vsega navedenega so bili ponudniki, kot to utemeljeno izpostavlja vlagatelj, po mnenju Državne revizijske komisije namreč upravičeni sklepati ravno nasprotno.

Ob zapisanem gre dodati še, da iz določil prvega odstavka 14. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom, določi pa se tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Četudi je namen ocenjene vrednosti javnega naročila, kot pravilno izpostavlja naročnik, predvsem izbira pravilnega postopka oddaje javnega naročila, mora naročnik pri njeni določitvi izhajati iz dejanske oziroma tržne vrednosti javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe zgolj iz razloga njenega odstopanja od ocenjene vrednosti javnega naročila ni bil upravičen označiti za neobičajno nizko. Pri tem je potrebno pritrditi vlagatelju tudi v njegovi navedbi, da vrednost njegove ponudbe od ocenjene vrednosti javnega naročila odstopa za cca. 20% (navzdol), vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa za cca. 50% (navzgor), česar pa naročnik ne ocenjuje kot problematično.


Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik iz razloga domnevnega neustreznega pojasnila ponudbe po 49. členu ZJN-2 vlagateljeve ponudbe ni bil upravičen označiti za neobičajno nizko oziroma je izločiti, je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 19.5.2011, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za prenovo hotela Klub v Lipici - projekt šolski hotel Klub", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 10.5.2011.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano napačno vrednotenje njegove ponudbe po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe - obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 2.350,00 EUR, kot nagrado za zahtevo za revizijo, ter v višini 20,00 EUR, kot administrativne stroške. Na vse priglašene stroške je vlagatelj priglasil še 20% DDV.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR,
- izdatke (za materialne stroške) v (pavšalni) višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado odvetniku za revizijski postopek, saj pravne podlage za priznanje nagrade odvetniku v presežku nad 1.400,00 EUR v veljavnih predpisih ni najti, v okvirih zakonsko predvidene nagrade za revizijske postopke (19. člen ZOdv-C) pa priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Državna revizijska komisija v okviru postopka ni odločala o drugih stroških, ki so sicer nastali v postopku (npr. o strošku takse za revizijski postopek), saj teh stroškov vlagatelj v postopku ni priglasil (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.7.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
- Kobilarna Lipica, Lipica 5, Sežana,
- Odvetnik Janko Jerman, Partizanska cesta 30, Maribor,
- API ARHITEKTI, d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.

Natisni stran