Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-170/2011 DARS, d.d.

    Številka: 018-170/2011-4
    Datum sprejema: 24. 6. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila vlagatelja KOSTMANN GesmbH, Burgstall 44, 9433 St. Andrä im Lavanttal, Avstrija, ter KOSTMANN, d. o. o., Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24. junija 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevi pritožbi z dne 13. junija 2011 se ugodi tako, da se sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011, razveljavi v delu, v katerem je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. aprila 2011 zavrgel (to je v drugem odstavku 1. točke izreka omenjenega sklepa naročnika).

    Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11. aprila 2011 v delu, v katerem ga je s sklepom številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011, zavrgel, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

    2. Vlagateljeva pritožba z dne 13. junija 2011 se v delu, v katerem vlagatelj predlaga, da se sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011, razveljavi "v delu, ko je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na ponudbo vlagatelja" (to je v prvem odstavku 1. točke izreka omenjenega sklepa naročnika), zavrže.

    3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13. julija 2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, evidenčna številka 000166/2010, katerega predmet je "[o]bnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. julija 2010 (pod številko objave JN6811/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 15. decembra 2010 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, zoper katerega je zahtevek za revizijo vložil konzorcij, ki so ga sestavljali PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina, SCT Asfalti, d. o. o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana - Črnuče, ter CPK, d. d., Koper, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). V posledici zahtevka za revizijo, ki ga je vložil omenjeni konzorcij, je naročnik sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je navedeni zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo konzorcija po povrnitvi stroškov revizijskega postopka. Konzorcij je naročnika z vlogo obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija pa je dne 01. marca 2011 sprejela sklep številka 018-25/2011-6 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-25/2011-6), s katerim je zahtevku za revizijo konzorcija ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, ugodila pa je tudi zahtevi konzorcija za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 31. marca 2011 sprejel (nov) sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/BP-166-I (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno javno naročilo odda "ponudniku J.V. Primorje d.d. Ajdovščina + SCT Asfalti d.o.o. Ljubljana + CPK d.d. Koper".

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 13. aprila 2011 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, da razveljavi odločitev naročnika, s katero je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled v izbrano ponudbo, pa tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo".

    Naročnik je dne 26. aprila 2011 sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka pa je zavrnil. Zoper omenjeni sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 04. maja 2011 in vlogo z dne 04. maja 2011, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", o katerih je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-124/2011-4, z dne 19. maja 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-124/2011-4).

    Naročnik je dne 08. junija 2011 sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS-I, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrnil, v preostalem delu pa je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je iz razloga, ker vlagatelj pri izdelavi analize cene za postavko "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381" ni sledil izrecni naročnikovi zahtevi, določeni v točki "7.b) podčlena 13.1 Navodil", vlagateljevo ponudbo utemeljeno ocenil kot neprimerno in nepopolno, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Naročnik nadaljuje, da se vlagatelj opira na odločitev "DKom št. 018-100/05-34-821", ugotavlja, da gre v navedeni zadevi za drugačno dejansko stanje, ter ocenjuje, da je vlagatelj namenoma spregledal odločitev "DKom št. 018-25/2011-6". Naročnik tudi meni, da očitana pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe ni takšne narave, da bi dopuščala dopolnitev ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2, v delu, v katerem je bila vlagateljeva ponudba sicer ocenjena kot formalno nepopolna, pa vlagatelj ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, saj takšna dopolnitev ne bi mogla vplivati na (siceršnjo) oceno ponudbe kot neprimerne. Ker razlogi za razveljavitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe, niso podani, je po zatrjevanju naročnika podana tudi predpostavka za utemeljeno oporekanje aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, izpodbijal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in izpostavljal kršitev konkurenčnega prava. V posledici navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v slednje navedenem delu iz razloga "neizkazane aktivne legitimacije" zavrgel.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to zatrjuje naročnik, prejel dne 13. junija 2011, dne 15. junija 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo z dne 13. junija 2011, poimenovano "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije" zadevnega javnega naročila "pred Državno revizijsko komisijo" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), ter pritožbo z dne 13. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: pritožba). V pritožbi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep (odločitev o zahtevku za revizijo) v celoti, naročniku pa naloži, da mu povrne "stroške s pritožbo". V obrazložitvi pritožbe vlagatelj najprej zatrjuje, da iz odločitve o zahtevku za revizijo ni jasno, kateri del obrazložitve sodi pod drugi odstavek 13. člena in kateri pod tretji odstavek 16. člena ZRPJN, pa tudi, da naročnik v uvodu sklepa (odločitve o zahtevku za revizijo) ni navedel, kdo je stranka postopka. V nadaljevanju obrazložitve pritožbe vlagatelj zatrjuje, da je Državna revizijska komisija v "zadevi št. 018-124/2011-4" naročniku (naložila), da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti meritorno (ne pa procesno), nadaljuje, da mu je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podal napačen pravni pouk, ter zaključuje, da mu je naročnik s tem, ko je njegov zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, zavrgel, vzel ustavno pravico do učinkovitega pravnega varstva. Naročnik bi namreč (po zatrjevanju vlagatelja) moral izvesti dokazni postopek, v katerem bi ugotavljal, ali je "vlagatelj predložil da je ponudba izbranega ponudnika" (v končni posledici) nepopolna, oziroma se vsebinsko opredeliti "do popolnosti ponudbe izbranega ponudnika".

    Po pregledu prejete in (s strani naročnika) odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil tako, da ga je zavrnil v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nezakonitost odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne (prvi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo), zavrgel pa ga je v delu, v katerem vlagatelj zahteva vpogled v izbrano ponudbo, izpodbija pravilnost izbrane ponudbe in izpostavlja kršitev konkurenčnega prava (drugi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo). Zavrženje vlagateljevega zahtevka za revizijo v slednje navedenem delu je naročnik utemeljil z obrazložitvijo, da je zaradi tega, ker razlogi za razveljavitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe, niso podani, podana predpostavka za utemeljeno oporekanje aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, izpodbijal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in izpostavljal kršitev konkurenčnega prava. Naročnik je torej vlagateljev zahtevek za revizijo v slednje navedenem delu zavrgel iz razloga "neizkazane aktivne legitimacije".

    Procesno vprašanje, ki ga je treba razrešiti v tem pritožbenem postopku, je vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

    Aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nezakonitost naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne, vlagatelj nesporno ima, saj sta izkazana tako interes za pridobitev naročila kot tudi verjeten nastanek škode. Vlagatelj ima namreč kot ponudnik nesporno interes, da pridobi naročilo, hkrati pa bi mu v primeru, če bi bile navedbe v tem delu utemeljene, lahko nastala tudi škoda, ki se kaže v nezmožnosti pridobitve naročila. V tem delu je zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval in o njem vsebinsko odločil tudi naročnik (prvi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo). Pač pa je v konkretnem primeru sporno ravnanje naročnika, ki je zaradi ugotovitve o neutemeljenosti vlagateljevih navedb v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ocenil, da vlagatelj v preostalem delu zahtevka za revizijo ne izkazuje več aktivne legitimacije. Razumeti gre, da je naročnik svojo oceno o tem, da vlagatelj zaradi (za naročnika) nesporne ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe nima več nobenih dejanskih možnosti pridobiti predmetnega javnega naročila, zaradi česar mu v preostalem delu za revizijo aktivne legitimacije ni več mogoče priznati, oprl na svoje razumevanje podobnih odločitev Državne revizijske komisije, ki v takšnih primerih vlagateljem praviloma ne priznava več pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje preostalih revizijskih navedb.

    Vendar pa gre s tem v zvezi naročnika opozoriti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (primerjati na primer odločitve Državne revizijske komisije, sprejete v zadevah številka 018-253/2009, številka 018-238/2010, številka 018-032/2011, pa tudi v nekaterih drugih zadevah, vseh prosto dostopnih preko svetovnega spleta na spletni strani http://www.dkom.si) pojasnila, da je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije postane namreč pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pa ni (takoj) pravnomočna, ker ima vlagatelj zoper njo pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, kot ga je ocenil naročnik (na primer ugotovi naročnikovo neenakopravno obravnavanje ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila). V takšnem primeru je potrebno posledično vsebinsko obravnavati tudi morebitne nadaljnje revizijske navedbe, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo pri presoji popolnosti izbrane ponudbe (vlagatelj tako v II. točki zahtevka za revizijo med drugim zatrjuje, da "želi na podlagi dejstev in dokazov iz ponudbe izbranega ponudnika dokazati, da je ta ponudba nepravilna in nepopolna v istem delu, kot to naročnik očita vlagatelju"). Prav tako ne gre prezreti dejstva, da v revizijskem postopku, v katerem je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-25/2011-6, vlagatelj (takrat še v vlogi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) ni imel položaja stranke revizijskega postopka. Naročnik zato v primeru, ko ob presoji zahtevka za revizijo ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje nezakonitost naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne, preostalega dela zahtevka za revizijo ne more zavreči, temveč ga mora vsebinsko obravnavati, saj lahko kljub drugačni naročnikovi oceni postane predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo. Skladna s takšno (vsebinsko) presojo zahtevka za revizijo pa mora biti posledično tudi odločitev v izreku sklepa, s katerim naročnik odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

    V povezavi z vlagateljevim zatrjevanjem, da je Državna revizijska komisija v "zadevi št. 018-124/2011-4" naročniku (naložila), da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti meritorno (ne pa procesno), Državna revizijska komisija pripominja, da je v svojem sklepu številka 018-124/2011-4 zapisala, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločati v skladu s 16. členom ZRPJN (drugi odstavek 2. točke izreka omenjenega sklepa).

    V povezavi z vlagateljevim zatrjevanjem, da mu je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podal napačen pravni pouk, Državna revizijska komisija deloma pritrjuje vlagatelju, saj
    âˆ" je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal: "PRAVNI POUK" "Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa (prvi odstavek 17. člena ZRPJN)",
    âˆ" ZRPJN za primer, ko naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo (prvi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo), v prvem odstavku 17. člena določa, da mora naročnik vlagatelja pozvati, da mu pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika,
    âˆ" ZRPJN za primer, ko vlagatelj meni, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, na podlagi drugega odstavka 13. člena kot pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (drugi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo), predvideva vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo.
    Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, sicer ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v pritožbi ni navedel, na kakšen način naj bi navedba napačnega pravnega pouka v odločitvi o zahtevku za revizijo vplivala na njegov pravni položaj. Kljub napačnemu pravnemu pouku v odločitvi o zahtevku za revizijo je namreč vlagatelju v tem pritožbenem postopku bilo (in mu bo v postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, ki ga zagotavlja ZRPJN, saj je vlagatelj v postopku (pravočasno) vložil tako pritožbo kakor tudi obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    V povezavi z vlagateljevim zatrjevanjem, da iz odločitve o zahtevku za revizijo ni jasno, kateri del obrazložitve sodi pod drugi odstavek 13. člena in kateri pod tretji odstavek 16. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu ni mogoče slediti. Iz izreka odločitve o zahtevku za revizijo namreč po oceni Državne revizijske komisije (dovolj) jasno izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN zavrnil v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nezakonitost odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne (prvi odstavek 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo se namreč jasno glasi, da se vlagateljev zahtevek za revizijo "v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrne"), v delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zahteva vpogled v izbrano ponudbo, izpodbija pravilnost izbrane ponudbe in izpostavlja kršitev konkurenčnega prava, pa ga je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN zavrgel. Da je izrek odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelj pravilno razumel, je mogoče zaključiti tudi na podlagi celotne vsebine pritožbe, zlasti pa v delu (tretji odstavek na tretji strani), v katerem vlagatelj zatrjuje, da "je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika", ter v delu (prvi odstavek na tretji strani), v katerem vlagatelj zatrjuje, da "je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN". Če zahtevek za revizijo vloži oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se namreč zahtevek za revizijo, kot v pritožbi pravilno ugotavlja že vlagatelj sam, na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN zavrže s sklepom.

    V povezavi z vlagateljevim zatrjevanjem, da naročnik v uvodu sklepa (odločitve o zahtevku za revizijo) ni navedel, kdo je stranka postopka, Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, vendar pa obenem dodaja, da je iz obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo jasno razvidno, da je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (iz prvega odstavka obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo tako jasno izhaja, da "je naročnik dne 14.04. 2011 prejel zahtevek za revizijo in dopolnitev zahtevka dne 22.04.2011, vlagatelja J.V. KOSTMANN GesmbH Burgstall 22, A-" "St. Andra Avstrija + KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, Slovenj Gradec") in z odločitvijo o zahtevku za revizijo o vlagateljevem zahtevku za revizijo tudi odločil. Kljub temu torej, da naročnik v uvodu odločitve o zahtevku za revizijo ni navedel, kdo je stranka postopka, vlagatelj v pritožbi tudi ni izkazal, na kakšen način naj bi omenjeno dejstvo vplivalo na njegov pravni položaj v predmetnem postopku.

    V povezavi z vlagateljevim predlogom, da "Državna revizijska komisija razveljavi drugo točko izpodbijanega izreka, iz katere izhaja, da se zavrne vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov", Državna revizijska komisija pripominja, da bo o stroških postopka na podlagi 22. člena odločila, ko bo (na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) odločeno o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi ugodila tako, da je naročnikov sklep številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011 (naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo), razveljavila v delu, v katerem je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (to je v drugem odstavku 1. točke izreka omenjenega sklepa naročnika). Državna revizijska komisija je ob tem odločila, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo v delu, v katerem ga je s sklepom številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011, zavrgel, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

    Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo v delu, v katerem vlagatelj predlaga, da se sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011 (naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo), razveljavi "v delu, ko je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na ponudbo vlagatelja" (to je v prvem odstavku 1. točke izreka omenjenega sklepa naročnika), zavrgla. Na podlagi določb ZRPJN namreč (kot je bilo to pojasnjeno že v dosedanji obrazložitvi tega sklepa) ni ustrezne pravne podlage za vložitev pritožbe v primeru, ko naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da zahtevek za revizijo zavrne. Prav tako iz 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, izhaja, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP), nedovoljeno pritožbo pa se s sklepom zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP). Ob tem ne gre prezreti niti že doslej omenjenega dejstva, da je vlagatelj (kljub napačnemu pravnemu pouku naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) v zadevnem postopku zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo (tudi v delu, v katerem je Državna revizijska komisija pritožbo zavrgla) pravočasno vložil obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, o katerem Državna revizijska komisija še ni odločala.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v pritožbi predlaga, da Državna revizijska komisija naročniku naloži, da "povrne stroške s pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

    Ker postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 24. junija 2011


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
    - odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran