018-137/2011 Občina Juršinci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija večnamenskega kulturnega centra Juršinci" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PGP projektiranje, gradbeništvo in posredovanje Ljutomer d.o.o., Ormoška cesta 3, Ljutomer, ki ga zastopa odvetnik Ivan Merčnik, Ulica arhitekta Novaka 9, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA JURšINCI, Juršinci 3 b, Juršinci (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.06.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.03.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 10.03.2011, pod št. objave JN 2290/2011.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. 430-0002/2011-15, z dne 22.04.2011, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročila oddal v izvedbo družbi GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova ulica 6, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je dne 29.04.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj še ugotavlja, da je bila njegova ponudba iz razloga, ker je v rekapitulacijo cen (za dela storitev zunanje ureditve - točka E) navedel ceno v višini 2.499,00 EUR (namesto 50.648,96 EUR), na podlagi 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2), izločena kot nepopolna.

Vlagatelj navaja, da ZJN-2 v tretjem odstavku 78. člena določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Vlagatelj se strinja, da bi morala cena za storitev zunanje ureditve znašati 50.648,96 EUR, vendar poudarja, da je pri izračunu slednje prišlo do računske napake, ki pa ni vplivala niti na količino niti na ceno.

Vlagatelj še navaja, da znaša, ob upoštevanju odpravljene računske napake, njegova (skupna) cena 977.834,21 EUR z DDV in je še vedno nižja od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik.

Vlagatelj predlaga naročniku naj zadrži izvajanje postopka do odločitve Državne revizijske komisije, slednja pa naj sprejme sklep, da se v celoti zadržijo vse nadaljnje aktivnosti naročnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 430-0002/2011-19, z dne 04.05.2011).

Naročnik poudarja, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker je nepopolna, takšne ponudbe pa, ob upoštevanju drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ni več dopustno dopolniti. Naročnik zatrjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za očitno računsko napako, ki bi (je) nastala pri seštevku rekapitulacije, temveč gre za samostojno vrednostno postavko, v katero ni več mogoče posegati. Ker se cena na enoto in vrednost postavke ne smeta spreminjati, navaja naročnik, je vlagateljevo ponudbo izločil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.05..2011, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dokumentu vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in odgovarja na naročnikove navedbe.

Naročnik je dne 16.05.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 30.05.2011 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zahtevano dokumentacijo prejela dne 02.06.2011.

Državna revizijska komisija je dne 16.06.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je mogoče napačen vpis zneska v rekaputulaciji del obravnavati kot računsko napako. Medtem ko naročnik zatrjuje, da ne gre za računsko napako, temveč za vrednostno postavko, v katero ni več mogoče posegati, pa nasprotno, vlagatelj meni, da bi moral naročnik napačen vpis zneska obravnavati kot računsko napako in posledično ravnati v skladu z določilom tretjega odstavka 78. člena ZJN-2.

Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil navodil v zvezi z (dopustnim) dopolnjevanjem ponudb in odpravami računskih napak.

Ravnanje naročnika s formalno nepopolno ponudbo urejajo določila prvega in drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog ponudnika ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati:

- cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja

Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 določa ravnanje naročnika v primeru, kadar ugotovi računske napake v ponudbi. V tem primeru sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Pri uporabi instituta odprave računskih napak je potrebno v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali je mogoče napako ponudnika obravnavati kot očitno računsko napako. Čeprav ZJN-2 definicije računske napake ne vsebuje, je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-172/02, 018-282/02, 018-277/03, 018-13/04, 018-159/05, 018-344/05, 018-027/2011) zavzela stališče, da so računske napake le tiste napake, ki izvirajo iz osnovnih računskih operacij oziroma nastanejo pri množenju, deljenju, odštevanju in seštevanju. Državna revizijska komisija je pri tem tudi zapisala, da kot računske napake ni mogoče obravnavati npr. dvojnega obračunavanja davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega, rabata ter neskladja ponudbenih cen med rekapitulacijo in seznamom skupne vrednosti posameznih del oziroma blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi računskih operacij.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbo predložil Rekapitulacijo št. 43/K-1, v katero je vpisal cene za gradbena dela (točka A), obrtniška dela (točka B), strojne inštalacije (točka C), električne inštalacije (točka D), zunanjo ureditev (točka E), notranjo opremo (točka F), opremo scenske tehnike (točka G) in razna dela (H).

Vlagatelj je v ponudbo predložil tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen popis del in ga izpolnil s ponujenimi cenami. Vlagatelj je s ponujenimi cenami izpolnil tudi prilogo E popisa del (Zunanja ureditev), ki je sestavljena iz petih postavk - rušitvena dela in preddela (postavka A), zemeljska dela - spodnji ustroj (postavka B), zgornji ustroj (postavka C), zunanja kanalizacija in odvodnjavanje (postavka D) in zelenice in zaključna dela (postavka E). Skupna cena vseh petih postavk znaša 50.649,96 EUR.

Med strankama v tem postopku sicer ni spora o tem, da znaša vsota ponujenih cen za vseh pet postavk, ki sestavljajo dela zunanje ureditve 50.649,96 EUR. Ravno tako med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da bi moral vlagatelj naveden znesek (torej ceno v višini 50.649,96 EUR) vpisati tudi v točko E rekapitulacije del, torej v točko, v kateri je naročnik med drugim predvidel tudi vpis skupne cene za dela zunanje ureditve. Vlagatelj v točko E rekapitulacije ni vpisal navedenega zneska pač pa je vpisal znesek v višini 2.499,00 EUR.

Po oceni Državne revizijske komisije ugotovljenega neskladja med obema cenama (oziroma neskladja ponudbenih cen med rekapitulacijo in popisom del) ni mogoče obravnavati kot računsko napako, saj ne gre za napako pri osnovnih računskih operacijah, temveč za vpis dveh različnih cen, ki se nanašata na (ista) dela zunanje ureditve. Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti dejstvo, da je znesek v višini 2.499,00 EUR (torej cena, ki je za dela zunanje ureditve vpisana v rekapitulacijo) sicer enak znesku ene izmed postavk, ki sestavljajo popis del zunanje ureditve.

Ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ravno tako ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe, saj odprave le-te ne bi bilo mogoče izvesti brez nedopustnega spreminjanja ponudbene cene (skupna ponudbena cena bi se, brez upoštevanja ponujenega popusta, v tem primeru zvišala za 48.150,96 EUR). Dopustitev takšne spremembe bi namreč pomenila nezakonit poseg v ponudbeno vsebino oziroma spremembo vlagateljeve ponudbe v tistem delu, v katerem so, kot izhaja iz zgoraj navedenega določila drugega odstavka 78. člena ZJN-2, vsakršne spremembe izrecno prepovedane.

Ker torej ugotovljena napaka ne more predstavljati napake, ki je nastala pri računskih operacijah, hkrati pa vlagateljeve ponudbe tudi ni mogoče označiti za formalno nepopolno ponudbo, je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo revizijskih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi predlagal, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti (četrti odstavek 11. člena ZRPJN). Ker je konkretnem primeru naročnik že opravil izbiro (torej je že zaključil vsa postopkovna dejanja, ki jim sledi le še sklenitev pogodbe) je takšen predlog v obravnavanem primeru brezpredmeten, saj naročniku sklenitev pogodbe preprečuje že sam zakon (drugi odstavek 11. člena ZRPJN), zato Državna revizijska komisija o njem ni odločala.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.06.2011



predsednica senata:
mag. Maja.Bilbija
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- OBČINA JURšINCI, Juršinci 3 b, Juršinci
- odvetnik Ivan Merčnik, Ulica arhitekta Novaka 9, Murska Sobota
- GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova ulica 6, Ptuj
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran