018-034/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza" v sklopih 2: "Tehnološka oprema", 13: "Oprema za dializo" ter 14: "Oprema za patologijo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.6.2011

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 7.1.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.6.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza". Javno naročilo, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je sestavljeno iz skupno štirinajstih sklopov, med njimi tudi iz sklopov 2: "Tehnološka oprema", 13: "Oprema za dializo" ter 14: "Oprema za patologijo".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 7259/2010 z dne 9.8.2010, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2010/S 154-238101 z dne 11.8.2010.

Dne 27.12.2010 je naročnik izdal več dokumentov "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG", med njimi tudi dokumente št. 4110-10/2008-196, št. 4110-10/2008-203 ter št. 4110-10/2008-197, iz katerih izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 2 odda ponudniku Sanloabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 2), v sklopu 13 ponudniku Lek, d.d., Verovškova 57, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 13), v sklopu 14 pa ponudniku MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 14). Iz dokumentov izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 2 označil za neprimerno in nepopolno, v sklopih 13 in 14 pa je bila vlagateljeva ponudba manj ugodna od ponudb izbranih ponudnikov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.1.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi zahtevka glede sklopa 2 navaja, da se ne strinja z ugotovitvami in navedbami naročnika, ki vlagatelju kot razlog za neprimerno in nepopolno ponudbo navaja, da je uporabnik "SB SG" pridobil izjavo od podjetja SRC Infonet in Olympus. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je uporabnik očitno samovoljno od "pooblaščenega prodajalca" Olympus pridobil izjavo, ki jo je podpisal direktor T.L.. Vlagatelj navaja, da mu ni jasno, od kdaj lahko pooblaščeni prodajalec trdi, da oprema, ki jo ponuja konkurenca, ni kompatibilna z opremo proizvajalca Olympus in zakaj ni predložil dokazil omenjenega proizvajalca in njegovih pisnih izjav. Vlagatelj daje pojasnjuje, da je proizvajalec BHT v svoji izjavi, ki jo je vlagatelj predložil v dopolnitvi, odgovoril, da ima svojo programsko opremo, ki omogoča prenos podatkov v bolnišnični informacijski sistem. Prav tako je po vlagateljevem mnenju nejasna izjava, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 in ki se nahaja v spisovni dokumentaciji. Vlagatelj ne ve, kdo je zahteval to izjavo in ocenjuje kot nenavadno, da se obe izjavi nanašata na ponujeno opremo omenjenega ponudnika v poziciji 2.3. Vlagatelj sklepa, da je želel izbrani ponudnik za sklop 2 vplivati na odločitev naročnika, kar pa je v nasprotju z "ZJN-2B" in vodi v neenakopravno obravnavo ponudnikov. Vlagatelj na podlagi navedenega sumi, da je izbrani ponudnik za sklop 2 oddal nepravilno in nepopolno ponudbo, česar pa ni mogel preveriti, saj je omenjeni ponudnik že pred oddajo ponudbene dokumentacije slednjo v bistvenih delih za tehnično ustreznost označil kot zaupno. Vlagatelj dalje izpostavlja, da je bilo merilo za izbor najugodnejše ponudbe v postopki najnižja skupna ponudbena vrednost, opozarja pa tudi na določila 2. točke 22. člena "ZJN-2B", ki se nanašajo na javnost nekaterih podatkov v ponudbi. Vlagatelj zatrjuje še, da je naročniku vsekakor predložil vsa ustrezna dokazila (izjave proizvajalca) o ustreznosti ponudbe, za izbranega ponudnika za sklop 2 pa to ni možno trditi, saj je z neustreznim prekrivanjem ključnih dokumentov vlagatelju onemogočil vpogled in dostop do informacij, razen količine iz specifikacije, cene na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti iz ponudbe. Vlagatelj dalje zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 13. S tem v zvezi navaja, da je v ponudbi omenjenega ponudnika neizpolnjena mapa II, saj naj bi bila vpisana le skupna cena za sklop, kar je v neskladju z navodili za pripravo ponudbe - ponudnik naj bi bil namreč dolžan za vsako pozicijo opreme vnesti podatke v stolpce proizvajalec, tip in kataloška številka, v stolpec cena/enoto pa ceno na enoto. Za izbranega ponudnika za sklop 13 naj iz mape II ne bi bilo mogoče ugotoviti, katero opremo je ponudil in kaj sploh zajema njegova cena. Takšno ponudbo bi naročnik moral spoznati za nepravilno in nepopolno. Vlagatelj dalje navaja, da je predstavnik izbranega ponudnika za sklop 13 na začetku vpogleda predstavnikom naročnika predal Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost. Vlagatelj opozarja na določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na poslovno skrivnost in izpostavlja, da je izbrani ponudnik za sklop 13 že omenjeni sklep sprejel šele naknadno in da ga je naročniku predal šele na vpogledu. Takšno ponudbo pa je s strani konkurenčnih ponudnikov nemogoče primerjati in ocenjevati in bi jo naročnik moral izločiti iz nadaljnje obravnave oziroma jo zaradi nepravilnega ravnanja izbranega ponudnika za sklop 13 spoznati za brezpredmetno. Vlagatelj na tem ponovno poudarja vsebino 2. točke 22. člena "ZJN-2B", izpostavlja merilo, ki ga je naročnik določil za izbor najugodnejše ponudbe, in izraža prepričanje, da so dokumenti, ki se nanašajo na izbor, vsekakor dokumenti, ki jih mora imeti na vpogled tako naročnikova strokovna komisija kot tudi konkurenčni ponudniki, saj je v nasprotnem primeru nemogoče ocenjevati in primerjati ponudbe. Drugačno tolmačenje 2. točke 22. člena "ZJN-2B" bi po vlagateljevem mnenju pomenilo, da bi se lahko naročnik in njemu primeren ponudnik vnaprej dogovorila, kaj naj nekdo ponudi in po kakšni ceni ter vse dokumente označi kot zaupne, hkrati pa bi to razvrednotilo pomen ZRPJN, saj ne bi omogočalo več pravnega varstva ponudnikov v postopku javnega naročanja. Nihče namreč ne bi mogel niti preverjati niti oporekati ničemur. S tem bi bil pod vprašajem tudi obstoj Državne revizijske komisije. Kot slednje vlagatelj zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14. S tem v zvezi pojasnjuje, da je naročnik pri pozicijah 14.2.10 šifra DG1 ter 14.2.11 šifra DG2 zahteval digestorij EX izvedbe, izbrani ponudnik za sklop 14 pa je ponudil digestorij proizvajalca FLORES VALES, ki ni v EX izvedbi. Naročnik izbranega ponudnika za sklop 14 tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu. EX izvedba digestorija bistveno vpliva na izvedbo in ceno zahtevanega modela, ker izbrani ponudnik za sklop 14 te izvedbe v svoji ponudbi ni ponudil, pa je ta nepopolna. Pri poziciji 14.3.26, šifra SL1 - stol laboratorijski nizki in 14.3.27 šifra SL2 - stol laboratorijski visok, je naročnik zahteval avtomatsko sinhrono uravnavanje sedišča in naslona. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik za sklop 14 pod omenjenima pozicijama ponudil stol proizvajalca Ergoles, "Daktilo Beta Syn", ki nima možnosti avtomatsko sinhrono uravnavati nagib sedišča in naslona. Naročnik izbranega ponudnika za sklop 14 tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe, zato je ta neprimerna in nepopolna. Vlagatelj posledično predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih 2, 13 in 14 razveljavi, da se ugotovi, da je njegova ponudba za sklop 2 popolna, ponudbi izbranih ponudnikov za sklopa 13 in 14 pa neprimerni in nepopolni, ter da se javno naročilo v sklopih 2, 13 in 14 odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 24.1.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. Glede ne/popolnosti vlagateljeve ponudbe za sklop 2 naročnik pojasnjuje, da je za artikel pod zaporedno številko 2.3 Aparat za termodezinfekcijo endoskopov vlagatelja pozval k predložitvi dodatnih obrazložitev in dopolnitev. V posredovanih dodatnih obrazložitvah in dopolnitvah ponudbe vlagatelj ni uspel pojasniti tehničnih zahtev razpisane opreme, zato je naročnik njegovo ponudbo označil kot neprimerno in nepopolno. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na kompatibilnost ponujene opreme, naročnik odgovarja, da Splošna bolnišnica Slovenj Gradec v svojih endoskopskih enotah in operacijskih dvoranah uporablja dokumentacijski sistem proizvajalca Olympus ter bolnišnični informacijski sistem proizvajalca SRC Infonet. Ker vlagatelj ni pozitivno odgovoril na naročnikovo vprašanje o kompatibilnosti sistema, se je naročnik glede te informiral tudi pri proizvajalcih obeh navedenih sistemov. Naročnik je tako pridobil strokovno mnenje od dobavitelja in skrbnika obstoječega dokumentacijskega sistema (Olympus Slovenija, d.o.o.) in dobavitelja obstoječega bolnišničnega informacijskega sistema (SRC Infonet, d.o.o., Kranj). Obe podjetji sta pisno izjavili, da s strani vlagatelja ponujen stroj ni kompatibilen z obstoječima sistemoma. Naročnik je od družbe Olympus Slovenija, d.o.o. pridobil tudi izjavo, iz katere izhaja, da je omenjena družba hčerinsko podjetje mednarodne korporacije Olympus Europa holding GmbH in v njihovi 100 % lasti, kar posledično pomeni, da lahko direktor omenjene družbe podaja izjave o produktih, ki jih trži korporacija Olympus. Glede navedbe, da naj bi se v spisovni dokumentaciji nahajala "nejasna izjava", ki naj bi se nanašala na izbranega ponudnika za sklop 2, naročnik navaja, da ni mogel ugotoviti, za katero izjavo gre, kdo jo je podal in na kaj se nanaša. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na označitev ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 za zaupno, naročnik izraža mnenje, da je bila ponudba omenjenega ponudnika pravilno označena kot zaupna v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1). Izbrani ponudnik za sklop 2 je ob tem navedel, da kot zaupno niso označeni tisti elementi ponudbe, ki predstavljajo merilo izbora in so javni. Naročnik je skladno z navedenim in skladno z 22. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, o čemer je bil napravljen tudi z zapisnik. S tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v del dokumentacije, ki je bil označen kot zaupen, pa naročnik ni kršil določb ZJN-2. Naročnik se s tem v zvezi sklicuje tudi na prakso Državne revizijske komisije, ki se nanaša na vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik sicer pojasnjuje še, da je kot edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe določil merilo najnižje cene in ne merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot to zavajajoče navaja vlagatelj. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika za sklop 13, naročnik navaja, da omenjena ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Tudi mapa II, ki jo navaja vlagatelj, je v celoti izpolnjena, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Glede vlagateljevih navedb o zaupnosti in javnosti podatkov naročnik odgovarja smiselno enako kot v zvezi s sklopom 2 javnega naročila. Izbrani ponudnik za sklop 13 je že ob oddaji ponudbe pravilno označil dele svoje ponudbe z oznako "ZAUPNO" in pri tem navedel, da kot zaupno niso označeni tisti elementi ponudbe, ki predstavljajo merilo izbora in so javni. Naročnik je v skladu z navedenim vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 13, s tem, ko mu ni omogočil vpogleda v del dokumentacije, ki je bil označen kot zaupen, pa naročnik ni kršil določb ZJN-2. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na ne/popolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14, naročnik pojasnjuje, da so izdelki v EX izvedbi namenjeni za vgradnjo v eksplozivne atmosfere. Glede na pogostost pojava eksplozivne atmosfere v okolju, v katerega naj bi bil vgrajen izdelek v EX izvedbi, se delijo cone 0,1 in 2 za pline in cone 20, 21 in 22 za prah. Za vsako napravo v EX izvedbi, ki je namenjena za vgradnjo in uporabo v eksplozivnih atmosferah, mora biti ob navedbi EX izvedbe navedena tudi cona. Naročnik v svoji zahtevi za digestorija ni navedel cone EX izvedbe, saj se v praksi ta pri digestorijih nanaša na EX izvedbo tistega del digestorija, v katerem prihaja do eksplozivne atmosfere oz. okolja, to pa je delovni prostor v digestoriju (delovna komora). Takšno protieksplozivno delovno komoro se v digestorijih doseže na način, da v njih ni nobene električne instalacije oz. električnega priključka, prav tako pa mora proizvajalec znotraj delovne komore poskrbeti za izenačitev električnih potencialov. Za doseganje te zahteve se pri EX izvedbah digestorijev uporabljajo kovinski digestoriji. V primeru, da bi naročnik zahteval izvedbo digestorija tudi z EX izvedbo vseh električnih priključkov in inštalacij, ki se nahajajo izven prostora delovne komore digestorija, bi bila v opisu digestorija navedena tudi cona EX izvedbe. Ponudba digestorijev izbranega ponudnika za sklop 14 ustreza EX izvedbi in tako ustreza naročnikovim zahtevam. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ponujen laboratorijski stol, naročnik navaja, da je pridobil uradno pisno izjavo proizvajalca, iz katere je razvidno, da ponujen tip stola omogoča avtomatsko sinhrono uravnavanje nagiba sedišča in naslona, kar je v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31.1.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem je dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 4.2.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 10.2.2011, na poziv Državne revizijske komisije pa ponovno še dne 18.2.2011 in dne 10.3.2011.
Dne 14.3.2011 je Državna revizijska komisija izdala Sklep št. 018-034/2011-15, s katerim je v predmetnem postopku za izdelavo strokovnega mnenja določila Univerzo v Ljubljani, Medicinsko fakulteto, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: strokovna institucija). Vlagatelju je ob tem naložila, da založi predujem za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem in predloži potrdilo o vplačilu tega. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dokazilo o vplačilu predujma posredoval dne 23.3.2011.

Dne 17.5.2011 je Državna revizijska komisija prejela strokovno mnenje v zadevi imenovane strokovne institucije (z dne 13.5.2011). Prejeto mnenje je istega dne poslala v vednost vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku za sklop 14.

Dne 19.5.2011 je izbrani ponudnik za sklop 14 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri je izrazil svoje nestrinjanje s pridobljenim strokovnim mnenjem in zahteval njegovo spremembo.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 23.5.2011 od strokovne institucije zahtevala dopolnitev izdelanega strokovnega mnenja.

Dne 31.5.2011 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero je v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale z revizijo, in sicer stroške predujma za strokovno mnenje.

Dne 31.5.2011 je Državna revizijska komisija prejela dopolnitev strokovnega mnenja v zadevi imenovane strokovne institucije (z dne 27.5.2011). Dopolnitev strokovnega mnenja je istega dne poslala v vednost vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku za sklop 14. Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik za sklop 14 Državni revizijski komisiji pripomb na dopolnjeno strokovno mnenje do dne izdaje tega sklepa niso posredovali.

Strokovna institucija je Državni revizijski komisiji dne 15.6.2011 posredovala račun za izdelavo strokovnega mnenja, in sicer v višini, ki je enaka vplačanemu predujmu za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem (2.000,00 EUR z DDV). Državna revizijska komisija priglašeno nagrado in stroške strokovne institucije oz. imenovanih strokovnjakov v celoti priznava.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji 2. sklopa predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG", št. 4110-10/2008-196 z dne 27.12.2010 ugotavlja, da naročnik v njem navaja svoje ugotovitve o neprimernosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe za 2. sklop predmetnega javnega naročila iz razloga neizpolnjevanja skupno devetih tehničnih zahtev, ki se nanašajo na aparat za termodezinfekcijo endoskopov, ter dveh tehničnih zahtev, ki se nanašata na dezinfektor za kirurške instrumente.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpodbija zgolj naročnikove ugotovitve o nekompatibilnosti ponujenega aparata za termodezinfekcijo endoskopov, kar pa predstavlja zgolj tri izmed skupno enajstih tehničnih zahtev, ki naj jih vlagateljeva ponudba za 2. sklop javnega naročila sledeč naročniku ne bi izpolnjevala. Naročnikove ugotovitve o neizpolnjevanju preostalih osem tehničnih zahtev vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne izpodbija.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenih dejstev ugotavlja, da vlagatelj nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe zaradi nepopolnosti v svojem revizijskem zahtevku ne izkazuje. Tudi v primeru morebitne utemeljenosti vseh vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ne/popolnost njegove ponudbe za 2. sklop predmetnega javnega naročila, je namreč ta še vedno (med vlagateljem in naročnikom očitno nesporno) nepopolna iz vseh preostalih ugotovljenih razlogov, ki jih vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne napada.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi neenakopravno obravnavanje njega in izbranega ponudnika za sklop 2. Pri tem se sklicuje na nejasnost izjave, ki naj bi se nanašala na izbranega ponudnika za sklop 2, navaja, da mu ni znano, kdo je to izjavo zahteval in ocenjuje za nenavadno, da se obe izjavi nanašata na ponujeno opremo izbranega ponudnika za sklop 2 v poziciji 2.3. Na podlagi navedenega vlagatelj sklepa, da je želel izbrani ponudnik za sklop 2 vplivati na odločitev naročnika, kar pa je v neskladju z "ZJN-2B" in po vlagateljevem mnenju vodi v neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-386/06, 018-107/2007, 018-81/2008 itd.) zapisala, da v revizijskem postopku, skladno z določili ZRPJN, odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list. RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zgoraj predstavljene revizijske navedbe vlagatelja nejasne in pavšalne, vlagatelj pa zanje ni predložil nikakršnih dokazov. Tako oblikovanim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati, vlagatelj pa s svojim revizijskim zahtevkom neenakopravne obravnave ponudnikov v postopku ni uspel izkazati.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja še, da "da obstaja sum", da je izbrani ponudnik za sklop 2 oddal nepravilno in nepopolno ponudbo, česar pa naj ne bi mogel preveriti, ker naj bi omenjeni ponudnik "z neustreznim prekrivanjem ključnih dokumentov onemogočil vpogled in dostop do informacij, razen količine iz specifikacije, cene na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti iz ponudbe".

Državna revizijska komisija je v zvezi z možnostjo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov že večkrat (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-259/2009, 018-278/2010, 018-050/2011 itd.) zavzela stališče, da je naročnikovo ravnanje pri tem potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2, v povezavi z 39. členom ZGD-1. Medtem, ko se načelo transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2 nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, pa vprašanje varstva podatkov ter vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 22. člen ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne; tako mora naročnik kot zaupne varovati podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in podatke, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). ZGD-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. V drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je dalje določeno, da se za poslovno skrivnost, ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Tako so po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 (v vsakem primeru) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Iz citiranih zakonskih določb je razvidno, da se načelo preglednosti in s tem povezano vprašanje javnosti nanaša predvsem na postopek oddaje javnega naročila kot celoto, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, ki predstavlja specifičen del celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, poseben status. Zanjo namreč veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki so v skladu z zakonom tajni. Poseben status ponudbene dokumentacije je razumljiv, saj se ponudniki v ponudbi zelo podrobno predstavijo naročniku in razkrijejo številne podatke, ki lahko za njih predstavljajo poslovno skrivnost ali kakšne druge zaupne podatke, kot na primer osebne podatke ponudnikove kadrovske strukture ipd. Čeprav so postopki oddaje javnih naročil že načeloma javni in je izbor najugodnejšega ponudnika podvržen večjemu nadzoru, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju, so javna naročila kljub temu zasnovana na razmerju zaupanja med naročnikom in sodelujočimi ponudniki. Zato morajo imeti ponudniki zagotovilo, da lahko naročniku posredujejo katerekoli relevantne podatke, katerih razkritje bi bilo za njih lahko škodljivo, ne da bi pri tem tvegali, da jih bo naročnik posredoval nepooblaščenim tretjim osebam. Za odpiranje trga javnih naročil in zagotavljanje pogojev poštene konkurence je namreč pomembno, da naročniki ne razkrivajo tistih informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi bile lahko uporabljene za izkrivljanje konkurence (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji). Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila glede varstva podatkov dolžan upoštevati pravila ZJN-2, v povezavi s pravili zakona, ki ureja gospodarske družbe in pravili zakona, ki ureja tajne podatke ali drugega zakona. Vlagatelj pa je v revizijskem postopku tisti, ki mora v zahtevku za revizijo konkretno zatrjevati in dokazati naročnikove kršitve.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da vlagatelj v celoti pavšalno in neobrazloženo zatrjuje, da je izbrani ponudnik za sklop 2 "neustrezno prekril ključne dokumente", pri čemer pa ne navaja, kateri dokumenti naj bi bili to in v čem naj bi bila neustreznost njihovega "prekrivanja". Hkrati gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku sam navaja, da mu je bil v postopku omogočen vpogled v vse javne podatke, kot jih opredeljuje drugi odstavek 22. člena ZJN-2.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ne izkazuje, da je v zvezi z njegovim vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 prišlo do kakršnihkoli kršitev, s tem povezanim revizijskim navedbam pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom nezakonitosti oz. razlogov za predlagano razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 2, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG" št. 4110-10/2008-196 z dne 27.12.2010, ni uspel izkazati.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi dalje spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika za 13. sklop predmetnega javnega naročila. Vlagatelj s tem v zvezi najprej zatrjuje, da naj izbrani ponudnik za sklop 13 ne bi ustrezno izpolnil mape II.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik v tej na obrazcu "MAPA 2", pod naslovom "Navodilo v zvezi z izpolnjevanjem obrazca oziroma vnašanjem podatkov in cen", med drugim določil:

"Ponudnik je dolžan za vsako pozicijo opreme vnesti podatke v stolpce: Proizvajalec, Tip in Kataloška številka.

V stolpec Cena/enoto je dolžan ponudnik vpisati ceno na enoto."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 13 gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil tudi del obrazca "MAPA 2", ki se nanaša na 13. sklop javnega naročila. Z vpogledom v omenjeni dokument gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik za sklop 13 na njem navedel proizvajalca ponujene opreme, tip ponujene opreme, njeno kataloško številko, ceno na enoto ter skupno ceno z DDV.

Na podlagi navedenega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da naj iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 13 ne bi bilo mogoče ugotoviti, katero opremo je ponudil ta ponudnik in kaj sploh zajema njegova cena, niso utemeljene.
V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje tudi, da mu ni bil omogočen ustrezen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 13.

Državna revizijska komisija se v zvezi s temi revizijskimi navedbami v celoti sklicuje na obrazložitev, ki je bila v tem sklepu že podana v zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na vlagateljev vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za 2. sklop predmetnega javnega naročila. Tam zapisanemu dodaja, da je merilo za izbor najugodnejše ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, kot to jasno izhaja iz razpisne dokumentacije (razdelek 2.5.4.) in objave javnega razpisa v postopku (razdelek IV.2), merilo najnižja cena ("najnižja skupna ponudbena vrednost") in ne merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, kot to napačno navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija pa tudi na tem mestu ponovno ugotavlja, da vlagatelj ne navaja, v katere konkretne dokumente bi mu še moral biti omogočen vpogled, kot tudi, da vlagatelj sam priznava, da mu je bil v postopku omogočen vpogled v vse javne podatke, kot jih (za primer, ko v postopku ni uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe) opredeljuje drugi odstavek 22. člena ZJN-2 (količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ne izkazuje, da je v zvezi z njegovim vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 13 prišlo do kakršnihkoli kršitev, s tem povezanim revizijskim navedbam pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom nezakonitosti oz. razlogov za predlagano razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 13, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG" št. 4110-10/2008-203 z dne 27.12.2010, ni uspel izkazati.


Kot slednje je v okviru revizijskega postopka med vlagateljem in naročnikom spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14 predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj s tem v zvezi najprej zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 14 predmetnega javnega naročila nepopolna iz razloga domnevne neustreznosti digestorijev, ponujenih pri pozicijah 14.2.10 šifra DG1 ter 14.2.11 šifra DG2 - ti naj namreč ne bi bili zahtevane EX izvedbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod zaporedno številko 14.2 LABORATORIJSKI APARATI IN SPECIALNA OPREMA med drugim razpisal tudi predmeta javnega naročila "Digestorij z vgrajeno izlivko (hladna voda, demi voda), omarico za vnetljive tekočine pod pultom, širina digestorija 120 cm - ex izvedba" (zaporedna številka 14.2.10, šifra DG1) ter "Digestorij z vgrajeno izlivko (hladna, demi voda), delovna površina monolitna keramika, omarica za vnetljive tekočine pod pultom, širina digestorija 150 cm, ex izvedba" (zaporedna številka 14.2.11, šifra DG2).

Izbrani ponudnik za sklop 14 je v svoji ponudbi pod omenjenima postavkama ponudil digestorija proizvajalca Flores Vales, kat. št. VA120960, VBF 60.11.5-S, ter kat. št. VA150960, VBF 60.14.5-S.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo z zgornjima zahtevama in ponujenima predmetoma povezanih revizijskih navedb vlagatelja, je z že omenjenim Sklepom št. 018-034/2011-15 z dne 14.3.2011 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovno institucijo. V zvezi z na tem mestu obravnavanima zahtevama razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija strokovni instituciji naložila odgovora na naslednji vprašanji: "Ali digestorij proizvajalca Flores Vales, kat. št. VA120960, VBF 60.11.5-S, kot je bil ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, izpolnjuje zgoraj predstavljene tehnične zahteve razpisne dokumentacije v delu, v katerem je v teh zahtevana "ex izvedba" digestorijev"" ter "Ali digestorij proizvajalca Flores Vales, kat. št. VA150960, VBF 60.14.5-S, kot je bil ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, izpolnjuje zgoraj predstavljene tehnične zahteve razpisne dokumentacije v delu, v katerem je v teh zahtevana "ex izvedba" digestorijev"".

Strokovna institucija je po imenovanih strokovnjakih v svojem strokovnem mnenju z dne 13.5.2011, dopolnjenem dne 27.5.2011, ugotovila, da sta ponujena digestorija izvedena v "ex izvedbi".

Državna revizijska komisija na podlagi obravnave navedb obeh strank in ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja ugotavlja, da vlagatelj nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14 iz razloga neizpolnjevanja na tem mestu obravnavane zahteve razpisne dokumentacije postopka (ex izvedba digestorijev) ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14 zatrjuje tudi iz razloga domnevne nesustreznosti laboratorijskega stola, ponujenega pri pozicijah 14.3.26 šifra SL1 ter 14.3.27 šifra SL2 - ta naj namreč ne bi omogočal zahtevanega avtomatskega sinhronega uravnavanja nagiba sedišča in naslona.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod zaporedno številko 14.3 LABORATORIJSKO POHIšTVO med drugim razpisal tudi predmeta javnega naročila "Stol laboratorijski, nizki" (zaporedna številka 14.3.26, šifra SL1) ter "Stol laboratorijski, visoki" (zaporedna številka 14.3.27, šifra SL2).

Med zahtevami, ki se nanašajo na navedena predmeta, je naročnik določil tudi naslednjo zahtevo:

"avtomatsko sinhrono uravnavanje nagiba sedišča in naslona".

Izbrani ponudnik za sklop 14 je v svoji ponudbi pod omenjenima postavkama ponudil stol "DAKTILO BETA SYNCHRON", proizvajalca Ergoles, d.o.o..

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo z zgornjima zahtevama in ponujenim predmetom povezanih revizijskih navedb vlagatelja, je z že omenjenim Sklepom št. 018-034/2011-15 z dne 14.3.2011 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovno institucijo. V zvezi z na tem mestu obravnavano zahtevo razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija strokovni instituciji naložila odgovor na naslednje vprašanje: "Ali stol "DAKTILO BETA SYNCHRON" proizvajalca Ergoles, d.o.o., kot je bil ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, izpolnjuje zgoraj predstavljene tehnične zahteve razpisne dokumentacije v delu, v katerem je v teh zahtevano "avtomatsko sinhrono uravnavanje nagiba sedišča in naslona"""

Strokovna institucija je po imenovanih strokovnjakih v svojem strokovnem mnenju z dne 13.5.2011 ugotovila ustreznost ponujenega stola.

Državna revizijska komisija na podlagi obravnave navedb obeh strank in ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja ugotavlja, da vlagatelj nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 14 iz razloga neizpolnjevanja na tem mestu obravnavane zahteve razpisne dokumentacije postopka (avtomatsko sinhrono uravnavanje nagiba sedišča in naslona laboratorijskih stolov) ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom nezakonitosti oz. razlogov za predlagano razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 14, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG" št. 4110-10/2008-197 z dne 27.12.2010, ni uspel izkazati.


Ker vlagatelj ni uspel izkazati razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza" v sklopih 2: "Tehnološka oprema", 13: "Oprema za dializo" ter 14: "Oprema za patologijo", je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, njegov revizijski zahtevek z dne 7.1.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.6.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje,
- Sanloabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- Lek, d.d., Verovškova 57, Ljubljana,
- MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška 22, Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.

Natisni stran