Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-124/2011 Dars, d.d.

    Številka: 018-124/2011-4
    Datum sprejema: 19. 5. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila vlagatelja KOSTMANN GesmbH, Burgstall 44, 9433 St. Andrä im Lavanttal, Avstrija, ter KOSTMANN, d. o. o., Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. maja 2011 sprejela

    odločila:

    1. Obravnavanje vlagateljeve pritožbe z dne 04. maja 2011 in obravnavanje vlagateljeve vloge z dne 04. maja 2011, poimenovane "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", se združi v en postopek.

    2. Vlagateljevi pritožbi z dne 04. maja 2011 se ugodi in se razveljavi sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS, z dne 26. aprila 2011, s katerim je ta vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. aprila 2011 (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel ter zavrnil vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

    Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11. aprila 2011 odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

    3. Vlagateljeva vloga z dne 04. maja 2011, poimenovana "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", se zavrže.

    4. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13. julija 2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, evidenčna številka 000166/2010, katerega predmet je "[o]bnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. julija 2010 (pod številko objave JN6811/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 15. decembra 2010 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, zoper katerega je zahtevek za revizijo vložil konzorcij, ki so ga sestavljali PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina, SCT Asfalti, d. o. o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana - Črnuče, ter CPK, d. d., Koper, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). V posledici zahtevka za revizijo, ki ga je vložil omenjeni konzorcij, je naročnik je sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je navedeni zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo konzorcija po povrnitvi stroškov revizijskega postopka. Konzorcij je naročnika z vlogo obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija pa je dne 01. marca 2011 sprejela sklep številka 018-25/2011-6 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-25/2011-6), s katerim je zahtevku za revizijo konzorcija ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, ugodila pa je tudi zahtevi konzorcija za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 31. marca 2011 sprejel (nov) sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/BP-166-I (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno javno naročilo odda "ponudniku J.V. Primorje d.d. Ajdovščina + SCT Asfalti d.o.o. Ljubljana + CPK d.d. Koper" (v nadaljnjem besedilu: konzorcij).

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 13. aprila 2011 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, da razveljavi odločitev naročnika, s katero je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled v izbrano ponudbo, pa tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo".

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 402-11/11-RPP/IP-166-1V, z dne 19. aprila 2011, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni "s predložitvijo originalnega potrdila o vplačilu takse v višini 5.000 evrov". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 20. aprila 2011, dan kasneje pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno oddal vlogo z dne 21. aprila 2011, "[z]ap. št.:452/2011/AR", skupaj s prilogama.

    Naročnik je, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke, dne 26. aprila 2011 prejel vlogo konzorcija, z dne 22. aprila 2011, poimenovano "PRIGLASITEV STRANSKE INTERVENCIJE in OPREDELITEV V ZVEZI Z NAVEDBAMI IZ VLOŽENEGA REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA ponudnika Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec".

    Naročnik je dne 26. aprila 2011 sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel ter zavrnil vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 402-20/11-166/SS). V obrazložitvi sklepa številka 402-20/11-166/SS naročnik ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Naročnik svojo odločitev utemeljuje na način, da se je že Državna revizijska komisija v svojem sklepu številka 018-25/2011-6 opredelila do vprašanja pravilnosti in zakonitosti takratne odločitve naročnika o oceni vlagateljeve ponudbe kot (pravilne in) popolne, v posledici pa zaključila, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo oceniti za nepopolno in jo izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik dodaja, da je (novo) odločitev o oddaji naročila sprejel ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije številka 018-25/2011-6 in vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno, glede na navedeno dejansko stanje pa naročniku ni mogoče očitati nezakonitosti odločitve o oceni vlagateljeve ponudbe kot nepopolne in izbiri izbrane ponudbe. V posledici (po mnenju naročnika) tudi ni mogoče izkazati vzročne zveze med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode vlagatelju in zatrjevanimi kršitvami naročnika, vlagatelj pa nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik meni tudi, da na položaj vlagatelja ne more vplivati niti dejstvo, da bi bila ponudba konkurenčnega ponudnika lahko ocenjena kot nepopolna.

    Sklep številka 402-20/11-166/SS je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 03. maja 2011, dan kasneje pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštnih kuvertah v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal pritožbo z dne 04. maja 2011 (v nadaljnjem besedilu: pritožba) ter vlogo z dne 04. maja 2011, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    V pritožbi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi sklep številka 402-20/11-166/SS, naročniku pa naloži, da vlagateljev zahtevek za revizijo (v smislu določb 16. člena ZRPJN) obravnava po vsebini. V pritožbi vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške "z pritožbo". V obrazložitvi pritožbe vlagatelj zatrjuje, da naročnikova odločitev, po kateri vlagatelj ni izkazal interesa za vložitev zahtevka za revizijo, ni pravilna in ni zakonita, z naročnikovim ravnanjem pa je vlagatelju onemogočen dostop do izvrševanja pravice do pravnega varstva, na podlagi katere neodvisni državni organ preveri zakonitost in pravilnost naročnikove odločitve. Po zatrjevanju vlagatelja je vsaka odločitev naročnika, četudi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, podvržena pravici do pravnega varstva, revizijske navedbe vlagatelja pa je potrebno vsebinsko obravnavati, saj njihova presoja vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode. Vlagatelj pri tem dodaja, da je naročnik (več kot očitno) sklep številka 402-20/11-166/SS sprejel brez pravne podlage.

    V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj ugotavlja, da je naročnik njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnil (torej v stroškovnem delu odločil meritorno), dodaja, da se z odločitvijo naročnika ne strinja, ter zaključuje, da "zahteva v tem delu iz previdnosti nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo".

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-124/2011-2, z dne 06. maja 2011, pozvala na odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 10. maja 2011, dne 11. maja 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov (spremni) dopis številka 402-38//11-RPP/SS-166-I-Dkom, z dne 10. maja 2011, skupaj s prilogami.

    Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V konkretnem primeru je vlagatelj zoper ravnanja istega naročnika, storjena v postopku oddaje istega javnega naročila ("Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150"), pred istim organom pravnega varstva (Državno revizijsko komisijo) vložil dve vlogi (pritožbo in obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), Državna revizijska komisija pa je zaradi pospešitve obravnavanja in zmanjšanja stroškov na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 300. člena ZPP obravnavanje obeh vlagateljevih vlog združila v en postopek, v katerem je odločila z enim, to je zadevnim sklepom.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k odločanju o vlagateljevi pritožbi.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v sklepu številka 402-20/11-166/SS naročnik zapisal, da je omenjeni sklep sprejel na podlagi določila tretjega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Ker iz 1. točke izreka sklepa številka 402-20/11-166/SS jasno izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel, omenjeni izrek pa potrjuje tudi obrazložitev navedenega sklepa, saj naročnik v njej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo po vsebini (upoštevaje tudi obrazložitev sklepa številka 402-20/11-166/SS) zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN (v povezavi s prvim odstavkom istega člena in prvim odstavkom 9. člena ZRPJN). Če je namreč zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom, v kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, pa lahko (kot je v konkretnem primeru tudi storil) v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V tem smislu je torej pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi zatrjuje, da tretji odstavek 16. člena ZRPJN "daje naročniku podlago za ZAVRNITEV zahtevka za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, nikakor pa ne za zavrženje".

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda. Obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika. Že v primeru, če vlagatelj ne izkaže enega izmed elementov aktivne legitimacije, kot ju določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, je treba zahtevek za revizijo skladno z določbami ZRPJN zavreči.

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija najprej zaključila, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo (skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN) izkazal interes za dodelitev zadevnega javnega naročila (kot prvi kumulativno določen element za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN). V sklepu številka 402-20/11-166/SS (tretji odstavek na strani 2) namreč naročnik navaja, da vlagatelju "po mnenju naročnika sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila". Glede na omenjeni zaključek je Državna revizijska komisija pristopila k odločanju o tem, ali je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda (torej drugi kumulativno določen element za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v (tokratni) odločitvi o oddaji naročila navedel tako razlog, zaradi katerega je vlagateljevo ponudbo, predloženo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v enem od njenih delov ocenil za nepopolno (in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila), kot tudi razlog, zaradi katerega je vlagateljevo ponudbo v enem od njenih delov ocenil za formalno nepopolno. Omenjena razloga smiselno sledita razlogoma, na podlagi katerih se je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-25/2011-6 opredelila do vprašanja pravilnosti in zakonitosti takratne odločitve naročnika o oceni vlagateljeve ponudbe kot (pravilne in) popolne, ter zaključila, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo ob takratnem pregledu oceniti za nepopolno in jo izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v posledici pa zahtevku za revizijo takratnega vlagatelja (konzorcija) ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166.

    Tokratni vlagatelj je bil na podlagi (razveljavljenega) sklepa o oddaji javnega naročila številka 402-26/10-RPP/SS-166, z dne 15. decembra 2010, takrat v položaju ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

    Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (sklepih) ZRPJN položaj ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ureja v tretjem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena ZRPJN. V skladu z omenjenima členoma mora biti ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, obveščen o postopku revizije postopka javnega naročanja, saj mu mora naročnik posredovati kopijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, torej v postopku revizije postopka javnega naročanja (v katerem se zatrjuje nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila prav omenjenemu ponudniku) nima položaja stranke postopka. Pravno varstvo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi (oddaji) naročila, s katero je bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, razveljavljena, zagotovljeno v novem postopku revizije postopka javnega naročanja, ki ga lahko sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

    V posledici doslej navedenega in v posledici ugotovitve, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi razlog, zaradi katerega je naročnik njegovo ponudbo, predloženo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v enem od njenih delov ocenil za nepopolno (in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila), Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal realno stopnjo verjetnosti (in ne zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda. Vlagatelj (kot ponudnik, katerega ponudba je bila na podlagi razveljavljenega sklepa o oddaji javnega naročila številka 402-26/10-RPP/SS-166, z dne 15. decembra 2010, izbrana kot najugodnejša) ima namreč v postopku pravnega varstva zoper tokratno odločitev o oddaji naročila položaj stranke postopka revizije postopka javnega naročanja, če bi se izkazalo, da je iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja, njegov zahtevek za revizijo utemeljen, pa bi mu v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (zaradi morebiti izkazanih naročnikovih nepravilnosti v postopku) lahko nastala tudi škoda. Res je sicer, da naročnikova odločitev o oddaji naročila smiselno sledi razlogom, na podlagi katerih se je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-25/2011-6 opredelila do vprašanja pravilnosti in zakonitosti takratne odločitve naročnika o oceni vlagateljeve ponudbe kot (pravilne in) popolne, vendar pa mora biti tudi vlagatelju (kot ponudniku, katerega ponudba je bila na podlagi razveljavljenega sklepa o oddaji javnega naročila številka 402-26/10-RPP/SS-166, z dne 15. decembra 2010, izbrana kot najugodnejša) ob izpolnjenih (procesnih) predpostavkah, ki izhajajo iz ZRPJN, omogočeno učinkovito pravno varstvo na način, da lahko zoper (novo) naročnikovo odločitev o oddaji naročila, če meni (kot v konkretnem primeru), da je ta zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), nezakonita, vloži zahtevek za revizijo.

    Glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal oba kumulativno določena elementa za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je s sklepom številka 402-20/11-166/SS vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ki je v njem naveden (naročnik v sklepu številka 402-20/11-166/SS ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode), kršil drugi odstavek 13. člena ZRPJN (v povezavi s prvim odstavkom istega člena in prvim odstavkom 9. člena ZRPJN). Zahtevek za revizijo namreč lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, naročnik pa po preverjanju, ali je zahtevek za revizijo vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN (prvi odstavek 13. člena ZRPJN), zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (kot pravno relevantno) zgolj v primeru, če je tega vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) v zahtevku za revizijo izkazal oba kumulativno določena elementa za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN, naročnik torej vlagateljevega zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči, temveč bi moral o njem (v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe oziroma nezakonitost naročnikovega ravnanja, v posledici katerega je njegovo ponudbo označil za nepopolno) odločati vsebinsko (meritorno).

    Upoštevaje dosedanjo obrazložitev je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi z dne 04. maja 2011 ugodila in razveljavila sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS, z dne 26. aprila 2011, s katerim je ta vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. aprila 2011 (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel, obenem pa zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka. Prav tako je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11. aprila 2011 odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zoper sklep številka 402-20/11-166/SS (v delu, v katerem je naročnik odločil o stroških) vložil tudi obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vlogo z dne 04. maja 2011, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO"). V omenjeni vlogi vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnil (torej v stroškovnem delu odločil meritorno), da se z odločitvijo naročnika v tem delu ne strinja, v posledici pa zaključuje, da "zahteva v tem delu iz previdnosti nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v sklepu številka 402-20/11-166/SS naročnik vlagatelja pravilno poučil v delu pravnega pouka, v katerem je zapisal, da je zoper omenjeni sklep "dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa", ni pa ga pravilno poučil v delu pravnega pouka, v katerem je zapisal, da je pravna podlaga za to "prvi odstavek 17. člena ZRPJN". V konkretnem primeru je namreč pravna podlaga za vložitev pritožbe drugi odstavek 13. člena ZRPJN.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zoper sklep številka 402-20/11-166/SS (pravočasno) vložil pritožbo, kateri je bilo s predmetno odločitvijo (sklepom) Državne revizijske komisije ugodeno, s čimer je bilo vlagatelju (na podlagi določb ZRPJN) zoper sklep naročnika številka 402-20/11-166/SS v konkretnem primeru zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Ker
    âˆ" na podlagi določb ZRPJN zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo (v konkretnem primeru zoper sklep številka 402-20/11-166/SS) vlagatelj lahko vloži zgolj pritožbo (v konkretnem primeru je pravna podlaga za vložitev pritožbe drugi odstavek 13. člena ZRPJN),
    âˆ" so stroški (postopka) akcesorni (stranski) zahtevek (v zvezi s tem primerjati na primer sklep Državne revizijske komisije številka 018-084/2009-6, z dne 18. maja 2009), kot akcesorna terjatev pa nosijo enako usodo kot glavna terjatev (v zvezi s tem primerjati na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka I Cp 3296/2009, z datumom seje senata 21. oktober 2009), oziroma so pravdni stroški (tudi pritožbeni) akcesorna terjatev, odvisna od uspešne uveljavitve glavne terjatve oziroma uspešnega prerekanja le-te (v zvezi s tem primerjati na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka I Cpg 1021/99, z datumom seje senata 22. marec 2000, pa tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opravilna številka I Up 530/2008, z datumom seje senata 28. maj 2009, v delu, iz katerega izhaja, da je stroškovni zahtevek akcesorne narave),
    vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloge z dne 04. maja 2011, poimenovane "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO") ni mogoče obravnavati kot dopustnega. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN (ob upoštevanju pravila a maiore ad minus) vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zavrgla.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev Državna revizijska komisija še pripominja, da postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v posledici 2. točke izreka predmetne odločitve (sklepa) Državne revizijske komisije še ni zaključen, odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pa se na podlagi 4. točke izreka predmetne odločitve (sklepa) Državne revizijske komisije pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v pritožbi predlaga, da mu naročnik povrne stroške "z pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

    Ker postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 19. maja 2011


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
    - odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran