018-121/2011 Elektro Maribor d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba SEKURA, zavarovalno poslovanje, d.o.o., Ulica Staneta Severja 12, Maribor, ki jo po pooblastilu zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.5.2011

odločila:

1. Obravnavanje pritožbe z dne 3.5.2011 in pritožbe z dne 12.5.2011 se združi v skupno obravnavanje.

2. Pritožbi vlagatelja, z dne 12.5.2011, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, z dne 6.5.2011, vsebovana v sklepu, št. 12-DH/N-61/11, v katerem naročnik ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, objavljen na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2918/2011, umaknjen.

3. Vlagateljeva pritožba z dne 3.5.2011 se kot neutemeljena zavrne.

4. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov" objavil dne 24.3.2011, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2918/2011. Naročnik oddaja naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

Dne 1.4.2011 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, v katerem zatrjuje kršitev pravil oddaje javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je pri pripravi razpisne dokumentacije sodeloval zavarovalni posrednik Priori zavarovanje d.o.o., ki ima izključno pravico do plačila posredniških storitev s strani izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da to posledično pomeni, da ima naročnik z navedenim posrednikom najverjetneje sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev zavarovalniškega posredovanja. Navedeno pravico je po vlagateljevih trditvah naročnik podelil brez izvedbe ustreznega javno-naročniškega postopka, s čimer je naročnik kršil vrsto zakonskih določb, ki zagotavljajo izvrševanje in konkretizacijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o izbiri in celoten postopek izbire zavarovalniškega posrednika družbe Priori zavarovanje d.o.o., kot to izhaja iz razpisne dokumentacije javnega naročila "zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov", objavljenega na Portalu javnih naročil dne 24.3.2011, pod št. objave JN2918/2011, ter morebitnih sklenjenih pogodb o storitvah zavarovalniškega posredovanja oz. pooblastil za navedene storitve ali kateregakoli drugega zavarovalniškega posrednika in odločitev naročnika, da se za navedene storitve ne bo začel postopka oddaje javnega naročila "storitve zavarovalniškega posredovanja" po pravilih javnega naročanja. Poleg tega naj se razveljavi določba obrazca št. 5 razpisne dokumentacije postopka pod JN2918/2011 in naj se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 21.4.2011 sprejel sklep št. 12-DH/N-49/11, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da revizijski zahtevek ni uperjen proti predmetnemu javnemu naročilu, temveč zoper pripravljalca tehnične dokumentacije za predmetno naročilo. Naročnik zatrjuje, da vlagatelj napada pogodbeno razmerje, ki med strankama ni odplačno, saj je storitev zavarovalniškega posredovanja brezplačna, kajti posrednika plačuje zavarovalnica na osnovi provizijskega sistema, odvisna pa je od pogajanj in dogovorov med posrednikom in zavarovalnico, ki bo kot najugodnejša izbrana na javnem razpisu. Ker je pogodba med posrednikom in naročnikom neodplačana, po naročnikovih trditvah ne ustreza definiciji javnega naročila, zaradi česar revizijski zahtevek zavrača s pojasnilom, da predmet revizije ni javno naročilo. Naročnik v nadaljevanju opozarja, da je vlagatelj revizijskega zahtevka registriran le za opravljanje dejavnosti zavarovalniških agentov, ne pa tudi dejavnosti zavarovanja, kakor to izhaja iz registra zavarovalnih subjektov, ki se vodi v skladu z določili Zakona o zavarovalništvu. Navedeno po naročnikovih navedbah pomeni, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka v predmetnem postopku, ker tega naročila sploh ne more pridobiti, saj ne izpolnjuje formalnih pogojev za opravljanje poslov zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov, na kar se nanaša predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je dne 3.5.2011 vložil pritožbo zaradi razveljavitve odločitve o naročnikovem zavrženju z dne 4.4.2011, v katerem navaja, da ostro nasprotuje naročnikovemu stališču, da pogodbeno razmerje med njim in družbo Priori zavarovanje d.o.o. ne izpolnjuje pogojev javnega naročila iz razloga, ker za naročnika nima finančnih obveznosti. Po vlagateljevih navedbah je naročnik očitno namerno spregledal svoja ravnanja, ki kažejo na nasprotno, in sicer iz razpisne dokumentacije iz Obrazca 5 izhaja, da je stroške zavarovalniškega posrednika dolžan nositi izbrani ponudnik v okviru administrativne premije, v Obrazcu 10 je ponovno izpostavljen "posrednik naročnika", poleg tega je po vlagateljevih navedbah naročnik na jasno in določno ponudnikovo vprašanje na Portalu javnih naročil dne 7.4.2011 navedel, da znaša zavarovalna provizija 5,5 %. Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da pogodbeno razmerje med naročnikom in družbo Priori zavarovanje d.o.o. izpolnjuje vse pogoje javnega naročila, kajti posredniško provizijo v vsakem primeru plačuje naročnik sam, saj je on tisti, ki bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo, v katero je vključena posredniška provizija. Naročnik je tisti, ki potencialnim ponudnikom vsiljuje že vnaprej izbranega in določenega zavarovalniškega posrednika. Naročnikovo ravnanje po vlagateljevih navedbah kaže na dejstvo, da je naročnik neizvedeno javno naročilo "storitve zavarovalniškega posredništva" želel prekriti oz. skriti v drugo javno naročilo, in sicer javno naročilo "zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov". Vlagatelj meni, da takšno naročnikovo ravnanje predstavlja skrajno nevarno obliko izogiba predpisom o javnem naročanju, saj se na ta način lahko odda naročila v velikem znesku. Vlagatelj v nadaljevanju pritrjuje naročniku, da nima aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka pri predmetnem javnem naročilu, vendar ponovno poudarja, da je samo na podlagi navedenega javnega naročila dejansko ugotovil, da je bilo javno naročilo "storitve zavarovalniškega posredništva" oddano brez izvedbe ustreznega postopka javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se vlagateljevi pritožbi ugodi ter razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 12-DH/N-49/11 z dne 11.4.2011, in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 6.5.2011 sprejel sklep, v katerem ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek umaknjen. Naročnik se pri tem sklicuje na določilo 17. člena ZRPJN, ki določa, če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka naročniku sporoči, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja, se šteje, da je revizijski zahtevek umaknjen.

Vlagatelj je dne 12.5.2011 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je dne 29.4.2011 prejel naročnikov sklep št. 12-DH/N-49/11, z dne 21.4.2011, s katerim je naročnik njegov revizijski zahtevek zavrgel. Vlagatelj izpostavlja, da je na podlagi 2. odstavka 13. člena ZRPJN dne 3.5. vložil pritožbo zoper navedeni sklep o zavrženju. Vlagatelj pojasnjuje, da ima v primeru zavrženja revizijskega zahtevka na podlagi omenjene določbe možnost vložitve pritožbe na Državno revizijsko komisijo. Če pa je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnjen mora v treh dneh od prejema obvestila (odločitve naročnika o zavrnitvi revizijskega zahtevka) naročniku sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Po vlagateljevih navedbah je naročnikovo ravnanje povsem nesprejemljivo in očitno nakazuje k temu, da naročnik ne želi, da bi bilo njegovo poslovanje razkrito in pregledno s strani pristojnih institucij. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj njegovi pritožbi ugodi in razveljavi naročnikov sklep o umiku revizijskega zahtevka, št. 12DH/N-61/11 z dne 6.5.2011, in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.5.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13.5.2011, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti postopka, sprejela sklep, da se vlagateljevo pritožbo, z dne 3.5.2011, zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 12-DH/N-/11, z dne 21.4.2011 in vlagateljevo pritožbo, z dne 12.5.2011, zoper naročnikov sklep o umiku vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. 12-DH/N-61/11 z dne 6.5.2011, obravnava skupaj. Iz 1. odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami,v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč izhaja, da se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da se obe pritožbi nanašata na isti revizijski postopek med istima strankama, zato je Državna revizijska komisija presodila, da se zaradi pospešitve obravnavanja, oba postopka združita v skupno obravnavanje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru najprej presojala izpolnjevanje procesnih predpostavk. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 4.4.2011 vložil revizijski zahtevek, katerega je nato naročnik dne 21.4.2011 s sklepom št. 12-DH/N-49/11 zavrgel, pri čemer je bil naročnikov sklep vlagatelju vročen dne 29.4.2011. Zoper naročnikov sklep je vlagatelj tako pravočasno, v roku treh dni, in sicer 3.5.2011, šteto od 29.4.2011, skladno z določbo 2. odstavka 13. člena ZRPJN, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Omenjena določba namreč določa, da v primeru če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru z izdajo sklepa, št. 12-DH/N-61/11, z dne 6.5.2011, v katerem je na podlagi 17. člena ZRPJN, zaradi dejstva, da vlagatelja v roku treh dni ni obvestil naročnika, štel, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek umaknil, zmotno uporabil omenjeno določbo. Določba 17. člena ZRPJN, na podlagi katere mora naročnik o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo, umika se namreč nanaša na primere, ko naročnik meritorno odloči o revizijskem zahtevku, in sicer v primeru razveljavitve postopka oddaje javnega naročila ali zavrnitve zahtevka za revizijo (1. odstavek 16. člena ZRPJN). Medtem ko gre v obravnavanem primeru ugotoviti ravno nasprotno, in sicer da naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku ni vsebinsko odločal, ampak ga je zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrgel, vlagatelj pa je pravilno in pravočasno na podlagi 2. odstavka 13. člena ZRPJN vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik napačno uporabil določbo 17. člena ZRPJN in posledično temu na njeni podlagi tudi dne 6.5.2011 napačno izdal sklep št. 12-DH/N-61/11, zaradi česar je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi, z dne 12.5.2011, ugodila in naročnikovo odločitev o umiku vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 6.5.2011, razveljavila, kakor tudi izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljevo pritožbo, z dne 3.5.2011, zoper naročnikovo odločitev z dne 21.4.2011 in zakonitost naročnikovega postopanja, ki je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije in zaradi predmeta revizije.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določbo 2. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev predlog v pritožbi kot neutemeljen zavrnila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 1.4.2011 izhaja, da vlagatelj revizijski zahtevek vlaga iz razloga, ker naročnik naj ne bi izvedel postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitev zavarovalniškega posredovanja. Med tem ko, Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacije in objavo na Portalu javnih naročil št. JN2918/2011 v obravnavanem primeru ugotavlja, da je predmet obravnavanega postopka oddaje javnega naročila "Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov" in ne storitev zavarovalniškega posredovanja, kakor to zatrjuje vlagatelj. Na podlagi 1. odstavka 12. člena ZRPJN lahko vlagatelj zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Navedeno pomeni, da lahko vlagatelj vloži revizijski zahtevek samo zoper naročnikovo ravnanje, storjeno v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ne zoper naročnikovo ravnanje, ki je bilo storjeno v nekem drugem postopku oddaje javnega naročila, kjer je bil določen povsem drug predmet javnega naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ne more vložiti revizijskega zahtevka in hkrati zatrjevati kršitve, ki se nanašajo na predmet drugega postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar obravnavani revizijski zahtevek posledično tudi ne more biti predmet meritorne presoje predmetnega revizijskega postopka. Pri tem pa je tudi med samima strankama nesporno, da za predmetni postopek oddaje javnega naročila vlagatelj nima aktivne legitimacije, kar v pritožbi priznava tudi vlagatelj sam. V obravnavanem primeru na podlagi določbe 1. odstavka 9. člena ZRPJN, vlagatelj namreč ne more izkazati, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi naročnikovega ravnanje, ki naj bi ga naročnik storil v drugem postopku oddaje javnega naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi 2. odstavka 13. člena ZRPJN zavrgel.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3.točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Vlagatelj je priglasil stroške za sestavo pritožbe (z dne 3.5.2011) 1.000,00 EUR, in pritožbe (z dne 12.5.2010) 800,00 EUR, 2 % materialnih stroškov, vse povečano za 20 % DDV. Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo in ob smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v revizijskem postopku, odločila, da se zahtevo za povrnitev stroškov zavrne. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo v revizijskem postopku je namreč vezana na (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija potrdila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 22. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov v povezavi z obema pritožbama iz revizijskega postopka.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.5.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, šestova ulica 2, Ljubljana,
- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran