018-052/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Celovite storitve d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.5.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 31.1.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Čiščenje prostorov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor" objavil dne 18.10.2010, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9933/2010 in v Uradnem listu EU, pod št. objave 2010/S 206-314697. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku.

Dne 17.1.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. NK-26/11, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 31.1.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi, in sicer da je naročnik napačno ocenil vrednost predmetnega javnega naročila in napačno opravljen preračun ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, kot to zahteva ZJN-2, ni bil del dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, s čimer je naročnik kršil določbo 14. in 70. člena ZJN-2. pri tem vlagatelj izpostavlja, da bi pri ocenjeni vrednosti naročnik moral upoštevati: zahteve predmetne razpisne dokumentacije (zahtevano storitev, zahtevano število efektivnih ur/mesec, čas trajanja pogodbe in način spreminjanja cene), veljavni Zakon o minimalni plači, takrat veljavno Kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva in druge stroške (ne samo stroške dela), ki so potrebni za izvajanje zahtevnih storitev. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik napačno ocenil vrednost predmeta javnega naročila za skoraj 80.000,00 EUR/mesec, to je 960.000,00 EUR/leto in skupaj 4.800.000,00 EUR/leto. Vlagatelj poudarja, da čisti naročnikove prostore v bistveno manjšem obsegu po pogodbeni ceni 142.000,00 EUR/mesec, zato je presenečen nad ocenjeno vrednostjo predmetnega naročila, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji povečal trenutni obseg čiščenja za večkrat in obstoječim zahtevam dodal nove specifikacije. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja, da se zaveda, da njegova ponudba bistveno odstopa od napačno ocenjene vrednosti naročila, ni pa seznanjen z višino zagotovljenih sredstev. Poleg tega pa naročnik po vlagateljevih navedbah v obvestilu o oddaji naročila nikjer ne navaja razlogov za opredelitev njegove ponudbe kot nesprejemljive, kaj šele dokumentov, ki bi to tudi dokazovali. Vlagatelj izpostavlja, da je svojo ponudbo oblikoval v skladu z zahtevami iz predmetne razpisne dokumentacije in ob tem v celoti spoštoval področno zakonodajo. Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja, da mu je bil onemogočen vpogled v Tabelo 2: Struktura mesečnih stroškov obrazca OBR-4.1 "Priloga k predračunu", ki so jo morali izpolniti ponudniki in priložiti k ponudbi. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da nihče izmed ponudnikov le-te ni označil kot poslovna skrivnost. Vlagatelj je prepričan, da informacije, ki mu jih je naročnik prikril, ne morejo biti skrivnost in niso tajne in jih naročnik ni prekril nezakonito. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja nepopolnost ponudbe ponudnika VPO storitve, d.o.o.. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik reference izkazoval z vodstvenim kadrom go. B.S. Potrdilo je dne 25.11.2010 izdal naročnik, ki ga je podpisala ga. S.H., iz katerega pa po vlagateljevih navedbah izhaja, da UKC Maribor potrjuje zaposlitev B.S. za obdobje izpred desetih let, v trajanju od 1.6.1987 do 30.6.1991, kar je manj kot pet let, kakor je to zahteval naročnik v 14. točki 2.12 točke "Obvezni pogoji" razpisne dokumentacije. Prav tako iz potrdila ni razvidno, da je B.S. pridobila izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov, in sicer hospitalnega dela, ambulantnega dela, intenzivnih neg in terapij ter operacijskega bloka. Na podlagi navedenega vlagatelj ugotavlja, da ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj pri tem izpostavlja, da je začuden, da je naročnik B.S. potrdil referenco, ki pa jo je Blanka Soršak morda pridobila z delom v drugem podjetju, torej ISS-u, kar pa ponudnik VPO d.o.o. v svoji ponudbi ni uspel izkazati. Na podlagi navedenega vlagatelj ugotavlja, da je ponudba ponudnika VPO d.o.o. nepopolna. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija tudi popolnost ponudbe DIW Service d.o.o. Na obrazcu OBR-8 omenjene ponudbe po vlagateljevih navedbah izhaja, da sta bila navedena oba zakonita zastopnika Drago Petek in Rosana Balažic, podpisan pa je bil zgolj eden od njiju. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da iz navedenega obrazca izhaja veljavno podano dovoljenje zgolj enega izmed zakonitih zastopnikov za pridobivanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Odprava pomanjkljivosti ponudb v času po sprejemu odločitve o oddaji naročila oz. v času teka revizijskega postopka je nedopustna in v nasprotju z ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja nepopolnost ponudbe ponudnika ISS Facility Services d.o.o. po vlagateljevih navedbah iz obrazca OBR-8 izhaja veljavno podano dovoljenje dveh izmed zakonitih zastopnikov omenjenega ponudnika za pridobivanje njunih osebnih podatkov iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Iz ponudbe prav tako izhaja, da je ponudnik kljub citiranemu zapisu na opombi obrazca OBR-8 predložil predpisan obrazec in ne lastnega, v katerega bi bil dolžan vpisati vse tri zakonite zastopnike. Pri tem je vlagatelj mnenja, da gre navedeno pomanjkljivost ponudbe šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost, vendar pa je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, ker je ponudbo omenjenega ponudnika označil kot popolno, ne da bi predhodno s pozivom ponudnika zahteval odpravo formalne nepopolnosti ponudbe. Poleg tega vlagatelj navaja, da predložena bančna garancija bistveno odstopa od vzorca iz obrazca OBR-9. Bančna garancija bi morala veljati do 30.6.2011 do 24 ure in ne zgolj do 15 ure, kot je to določeno v bančni garanciji. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, v zvezi s katero vlagatelj ugotavlja, da je ponujena cena prenizka, kar je tudi razvidno iz Tabele 2: Struktura mesečnih stroškov obrazca OBR-4.1. Vlagatelj izpostavlja, da v primeru, če delavec dela 13 nadur/mesec x 5,14 EUR/H, je potrebno povprečno bruto plačo povečati za minimalno 66,82 EUR/delavec/mesec, zato je pravilni izračun bruto 1/delavec/mesec je najmanj 830,82 EUR/mesec. Na podlagi česar je pravilni izračun prispevki delodajalca (16,1%) 133,76 EUR/mesec, pravilni izračun glede prehrane delavca/mesec upoštevaje dejstvo, da je potrebno dodati dodatno hrano zaradi nadurnega dela, 79,88 EUR/mesec. Po vlagateljevih navedbah je pravilni izračun "prevoz/delavca/mesec je 18,07 EUR/delavca, medtem ko je pravilni izračun "regresa/delavca/mesec" 63,66 EUR/delavec. Seštevek vseh pravilno ocenjenih minimalnih stroškov POSTAVKA A.1. je po vlagateljevih navedbah 1062,53 EUR/delavca/mesec, POSTAVKA A.2.:"skupni strošek dela" je po vlagateljevih navedbah izračun 159 delavcev x 1062,53 EUR/delavec = 168.942,27 EUR/mesec. Minimalno število dni dopusta je po vlagateljevih navedbah 23 dni, POSTAVKA B:"stroški nadomeščanja odsotnosti zaposlenih delavcev iz tabele 1" znaša po vlagateljevem izračunu 13.506,52 EUR/mesec, POSTAVKA C:"strošek čistil, drobnega materiala, PE vrečk/mesec" po vlagateljevih navedbah znaša 6.300,00 EUR/mesec, POSTAVKA D:"strošek amortizacije osnovnih sredstev/mesec" znaša 3.900,00 EUR/mesec, POSTAVKA E:"strošek vodenja/mesec" za dva delavca zanaša 3.900,00 EUR/mesec. Glede na navedeno vlagatelj ugotavlja, da je ponujena cena izbranega ponudnika najmanj za cca. 21.213 EUR oz. 11,89% na mesec prenizka. Iz preverjanja neto cene izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je pravilno pričakovan povprečen strošek dela v petih letih najmanj 182.448,79 EUR/mesec. Ocenjeni stroški izbranega ponudnika so po vlagateljevem mnenju prenizki, hkrati pa že presegajo naročnikovo ocenjeno vrednost. Vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila, saj je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, temeljnimi načeli javnega naročanja in razpisno dokumentacijo o predmetnem naročilu in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 22.3.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da vlagateljevi očitki, da je naročnik napačno ocenil vrednost predmetnega naročila nepotrebni, saj so pravila glede določanja ocenjene vrednosti namenjena temu, da naročnik izbere ustrezne postopek javnega naročanja. Naročnik poudarja, da je v obravnavanem primeru izvedel odprti postopek in da je naročilo objavil tako na Portalu javnih naročil kot v uradnem listu Evropske unije, zato ne vidi razlogov za očitek, glede napačne izbire postopka. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je postopek oddaje javnega naročila pravno formalno začet šele s sprejetjem ustreznega pravnega akta, to je sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, kjer mora biti v skladu z določbo 2. odstavka 70. člena ZJN-2 naveden vir sredstev za financiranje javnega naročila, drugih sestavin sklepa o začetku postopka pa zakon ne predpisuje. Glede vlagateljevega stroškovnika naročnik zatrjuje, da ta ne odraža dejanskih razmer na trgu, saj vlagateljeva ponudba bistveno odstopa od ostalih ponudb, ki jih je naročnik pridobil v postopku oddaje javnega naročila. S takšnim ravnanjem, v kolikor bi naročnik sledil vlagateljevemu stroškovniku pri izračunu ocenjene vrednosti, bi naročnik ravnal v nasprotju s 14. členom ZJN-2. Naročnik zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba glede na ostale popolne ponudbe za več kot 21% večja od povprečne vrednosti popolnih ponudb. Vlagateljeva ponudba za izvajanje storitev dnevnega čiščenja je za 71,755 višja od ponudbe, ki jo je vlagatelj oddal in je bila sprejeta v predhodnem postopku oddaje javnega naročila in na podlagi katere vlagatelj v tem trenutku izvaja čiščenje. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da vlagateljeva ponudba znatno presega naročnikova zagotovljena sredstva, prav tako bistveno odstopa od ostalih ponudb, ki jih je naročnik pridobil v postopku oddaje javnega naročila za izvajanje predmetnega naročila. Glede vlagateljevih očitkov glede vpogleda v Tabelo 2: struktura mesečnih stroškov obrazca OBR-4.1 "Priloga k predračunu", naročnik pojasnjuje, da strukture stroškov ni mogoče enačiti s ceno na enoto, na katero se sklicuje vlagatelj in ki je po ZJN-2 javna. Poleg tega vlagatelj na vpogledu ni oporekal odločitvi naročnika, da je navedene podatke označil kot poslovno skrivnost, ampak je izjavil, da se s takšno naročnikovo odločitvijo strinja. Naročnik poudarja, da mu ni mogoče očitati neenakopravne obravnave vseh ponudnikov, saj je podatke iz tabele 2 na obrazcu Priloga k predračunu (OBR-4.1) v skladu z določbo 2. odstavka 39. člen ZGD opredelil kot poslovno skrivnost pri vseh ponudnikih, prav tako pa vse ponudnike, v katerih ponudbo vpogled se je vršil, vprašal, ali vpogled kljub temu dovoljujejo. Naročnik meni,da so vlagateljevi očitki neutemeljeni in da je vlagatelj želel izkoristiti institut vpogleda na način, da z vpogledom naključno iskal kršitve, kar pa je v nasprotju z institutom vpogleda. Glede vlagateljevih očitkov o nepopolnosti ponudbe ponudnika VPO storitve d.o.o. naročnik zatrjuje, da iz predloženega potrdila izhaja, da B.S. ni pridobila zahtevanih izkušenj samo v obdobju od 1.6.1987 do 30.6.1991, temveč tudi po letu 1991 in vse do 30.4.2007, ko je opravljala delo kot zaposlena v podjetju Servisystem d.o.o., ki je opravljalo storitev čiščenja prostorov naročnika. Glede na navedeno naročnik poudarja, da so vlagateljevi očitki, da niso izkazane petletne izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja storitev čiščenja neutemeljene. Glede na to, da je obravnavano referenco potrdil prav naročnik in mu je bilo znano, da je pridobila ustrezne izkušnje v zahtevanem obdobju, kot je navedeno na potrdilu, ponudnika ni pozival k dopolnitvi njegove ponudbe. Glede nepopolnosti ponudbe ponudnika Diw Service d.o.o. naročnik pojasnjuje, da so neresnične vlagateljeve navedbe, da sta na obrazcu OBR-8 podpisana le eden od zakonitih zastopnikov, zato tudi ne držijo vlagateljeve navedbe, da iz OBR-8 izhaja veljavno dovoljenje zgolj enega izmed zakonitih zastopnikov ponudnika DIW Service d.o.o. za pridobivanje njegovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Po naročnikovem stališču odsotnost soglasja zgolj enega zastopnika, ne vpliva na popolnost ponudb, saj naročnik soglasja za pridobitev osebnih podatkov ne potrebuje. Glede nepopolnosti ponudbe ponudnika ISS Facility services naročnik pojasnjuje, da ne držijo vlagateljeve navedbe, da sta bila na obrazcu OBR-8 kot zakonita zastopnika navedena zgolj Franja Nareks Meža in Rudi Zupan, ampak vsi trije (Iztok Fras) zastopniki in vsi trije so tudi podpisani. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja o neveljavni bančni garanciji v kateri je banka zapisala:"če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 30.6.2011 do 15.00 ure, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena". Naročnik meni, da glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru potrebno upoštevati prejemno teorijo, ocenil kot ustrezno, saj iz javno dostopnih podatkov, in sicer iz spletne strani NLB d.d. izhaja, da je poslovni čas banke za pravne osebe od 8.00 do 15.00 ure. Glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da glede na to, da je v ponudbi upošteval določbe Zakona o minimalni plači vključno s predpisanimi prispevki za celotno obdobje trajanje pogodbe, je naročnika prepričal, da je za ponujano ceno sposoben izvesti javno naročilo, v presojo višine potnih stroškov, malice in amortizacije pa se ni spuščal, saj je navedeno odvisno od vseh okoliščin, kot npr. ali ima ponudnik organiziran prevoz za vse ali nekatere delavce, ali je organizirana malica,..Ker naročnik v konkretnem primeru, glede na to, da je ponudnik izkazal, da zagotavlja minimalno plačo vključno s prispevki za celotno predvideno obdobje trajanja pogodbe, ni podvomil v možnost izbranega ponudnika izpolniti predmetno naročilo, ponudbe tudi ni ocenil kot neobičajno nizke. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Dne 11.2.2011 je izbrani ponudnik na naročnika naslovil vlogo, v kateri zatrjuje, da je vlagatelj glede navedb, ki se nanašajo na razpisno fazo postopka oddaje javnega naročila, v celoti prekludiran. Poleg tega pa iz revizijskega zahtevka ne izhajajo, kako navedene kršitve vplivajo na vlagateljev pravni položaj. Pri tem izbrani ponudnik poudarja, da vlagateljeva ponudba iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni bila izločena zaradi preseganja ocenjene vrednosti, pač pa zaradi preseganja zagotovljenih sredstev. Izbrani ponudnik v nadaljevanju izpostavlja, da vlagatelj ne zatrjuje in dokazuje istovrstnih kršitev, na podlagi katerih je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, upoštevaje načela enakopravnosti in prakse Državne revizijske komisije nima aktivne legitimacije in s tem pravice za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.3.2011, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 1.4.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.4.2011, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je s sklepom dne 19.4.2011 na podlagi 2. odstavka 20. člena ZRPJN rok za odločanje podaljšala.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja glede izločitve vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo, v Obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 17.1.2011 in v Poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 7.1.2011, naročnikov sklep št. IV-85/02-11, z dne 14.2.2011, Zapisnik vpogleda v ponudbe za javno naročilo čiščenje prostorov UKC Maribor, z dne 28.1.2011, Zapisnik vpogleda v ponudbe za javno naročilo čiščenje prostorov UKC Maribor, z dne 26.1.2011. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. in 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Nesprejemljiva ponudba je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena (5. odstavek 48. člena ZJN-2).

Iz Obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je ocenil, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva in sicer iz razloga, ker ponudbena cena presega zagotovljena sredstva in je višja od cen na trgu.

Pri presoji predmetnega spora je potrebno naročniku najprej pritrditi, da ocena o (ne)sprejemljivosti ponudbe ni odvisna od ocenjene vrednosti javnega naročila, temveč od zagotovljenih sredstev oziroma tržnih cen. Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik mora določiti in pri tem upoštevati pravila javnega naročanja, saj so od nje odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila itdâ?? Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik izbral odprti postopek oddaje javnega naročila in predmetno naročilo objavil tako na Portalu javnega naročanja kot v Uradnem listu Evropske unije, tako da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da ima vlagatelj v obravnavanem primeru prav in bi moral naročnik določiti višjo ocenjeno vrednost predmetnega naročila, navedeno ne vpliva na zakonitost naročnikovega ravnanja, saj bi moral naročnik glede izbire vrste postopka in objave naročila ravnati enako, kot je to storil v obravnavanem primeru.
Glede vlagateljeve navedbe, da je bil naročnik dolžan vnaprej objaviti višino ocenjene vrednosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije. Drugi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. šesti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Citirane določbe ZRPJN od ponudnikov zahtevajo, da kršitve, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v postopku pravnega varstva uveljavljajo čim prej, ter določajo, da ponudniki po roku za oddajo ponudb ne morejo več zahtevati pravnega varstva zaradi kršitev, ki so jim bile znane že pred potekom tega roka. Po poteku roka, predvidenega za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija zato ne more več vsebinsko obravnavati vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vsebino objave in/ali razpisne dokumentacije, to je navedb, da je bil naročnik dolžan vnaprej objaviti višino ocenjene vrednosti. Državna revizijska komisija lahko zato v tej fazi le preveri, ali je ponudba vlagatelja res presegala naročnikova zagotovljena sredstva oz. tržne cene in posledično ali jo je bil naročnik upravičen izločiti kot nesprejemljivo.

Zagotovljena sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Planiranje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v pravilih, ki urejajo javne finance. Čeprav gre za dve vrednosti, ki se nanašata na konkretno vrednost javnega naročila, pa so glede na definicijo iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 za presojo sprejemljivosti ponudbe (kot je bilo že zapisano) bistvena zagotovljena sredstva oz. tržne cene. Pri tem Državna revizijska zavrača vlagateljeve trditve, da mu naročnik ni pojasnil razlogov za izločitev njegove ponudbe kot nesprejemljive. Že iz same definicij nesprejemljiva ponudba izhaja, da je ponudba nesprejemljiva zato, ker ponudbena cena presega zagotovljena sredstva in je višja od cen na trgu. Na podlagi česar gre ugotoviti, da odločitev o oddaji naročila torej vsebuje osnovne informacije, ki so potrebne za (prvotno) obrazložitev, zato v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2. Strinjati pa se je potrebno tudi z vlagateljem, da bi mu moral naročnik natančneje pojasniti razloge za izločitev njegove ponudbe kot nesprejemljive, vendar pa bi bil naročnik dolžan podrobnejšo obrazložitev podati v dodatni obrazložitvi svoje odločitve o oddaji javnega naročila le na zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, torej vlagatelja. Ker je iz predložene dokumentacije razvidno, da vlagatelj dodatne obrazložitve ni zahteval, tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala, ali vlagateljeva ponudba res presega naročnikova zagotovljena sredstva oz. tržne cene in posledično ali jo je bil naročnik upravičen izločiti kot nesprejemljivo. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije o oddaji javnega naročila slednjega dejstva, in sicer višine zagotovljenih sredstev, ni mogoče ugotoviti. Pri tem je potrebno poudariti, da je Državna revizijska komisija na podlagi vložene pritožbe naročnikov sklep št. IV-85/02-11, z dne 14.2.2011, (s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije, ker vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva) razveljavila in vlagateljev revizijski zahtevek vrnila v ponovno odločanje, pri tem pa naročniku pojasnila, da je na njegovi strani dokazno breme, da izkaže, da je vlagateljeva ponudba prekoračila naročnikova zagotovljena sredstva. Glede na to, da v obravnavanem primeru višine zagotovljenih sredstev ni mogoče ugotoviti, zaradi česar Državna revizijska komisija dejstva, ali vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, tudi ni mogla preveriti, je na podlagi pravila o trditvenem dokaznem bremenu (215. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN),) vlagateljevemu zahtevku pritrdila in presodila, da je naročnik kršil določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2 ko je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Glede vlagateljevih očitkov o vpogledu Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v obravnavanem primeru postopal neenakopravno in različno obravnaval ponudnike. Vpogled ureja določba 22. člena ZJN-2, na podlagi katere mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Na podlagi Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, z nadaljnjimi spremembami). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Državna revizijska komisija sicer naročniku pritrjuje, da iz pravne prakse Državne revizijske komisije izhaja, da predračun s strukturo cene lahko predstavlja odraz finančnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti ponudnika, ki tvorijo podlago, s katero si ponudnik zagotavlja konkurenčno prednost na relevantnem trgu, zaradi česar je njegovo vsebino (z izjemo končne ponudbene cene) načeloma potrebno obravnavati kot poslovno skrivnost. Tako gre ugotoviti tudi v obravnavanem primeru, in sicer OBR-4.1 je mogoče ugotoviti podatke o številu delavcev, ki jih ponudnik namerava zaposliti, koliko znaša njihova plača, število dni dopusta, stroški nadomeščanja, stroški čistil, amortizacije osnovnih sredstev,â?? Gre za podatke, ki zagotovo predstavljajo odraz finančnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti ponudnika in samo dejstvo, da jih je naročnik obravnaval kot poslovno skrivnost še ne pomeni kršitev določb ZJN-2. Sporno pa je, da je naročnik, kakor izhaja iz Zapisnika vpogleda v ponudbe za javno naročilo čiščenje prostorov UKC Maribor, z dne 28.1.2011, ponudniku DIW SERVICE d.o.o. vpogled dopustil, ni pa tega dovolil vlagatelju. Kajti, s trenutkom, ko je izbrani ponudnik vpogled v omenjeni obrazec dopustil, ni mogoče več govoriti o poslovni skrivnosti. Namreč bistvena značilnost poslovne skrivnosti je, da podatek sme biti znan le določenemu krogu ljudi. Navedeno pomeni, da s trenutkom, ko postane takšen podatek znan širšemu krogu ljudi, podatek omenjenega kriterija ne izpolnjuje več in o poslovni skrivnosti ni mogoče več govoriti. Naročnik v obravnavanem primeru ne bi smel dopustiti, da izbrani ponudnik arbitrarno odloča o tem, komu bo vpogled v omenjeni obrazec dopustil in komu ne, s čimer je naročnik dopustil neenakopravno obravnavo ponudnikov in je potrebno v zvezi s tem vlagatelju pritrditi.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke o nepopolnosti ponudbe ponudnika VPO storitve d.o.o., in sicer iz razloga, da slednji ni predložil ustreznih referenc.

Naročnik je v 2.12 točki Obvezni pogoji razpisne dokumentacije pod Tehnično in/ali kadrovska sposobnostjo pod 14. točko določil: "Ponudnik mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati pogoje, določene v tej točki, da lahko sodeluje v postopku. Naročnik bo ugotavljal sposobnost ponudnikov na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev, , in sicer hospitalnega dela, ambulantnega dela, intenzivnih neg in terapij ter operacijskega bloka, ali da ima vodstveni kader vsaj petletne izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov, in sicer hospitalnega dela, ambulantnega dela, intenzivnih neg in terapij ter operacijskega bloka.
Dokazila:
- Izjava ponudnika (OBR-7) IN
- Potrdilo bolnišnice, kjer je ponudnik opravljal ali opravlja storitve čiščenja ALI
- Potrdilo bolnišnice, kjer je vodstveni kader ponudnika pridobil vsaj petletne izkušnje z vodenjem in organizacijo."

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnika VPO storitve d.o.o. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik podal potrdilo, da je B.S. kot vodstveni kader delala kot vodja higienske ekipe. Pri tem je bila kot vodja higienske ekipe pri naročniku zaposlena od leta 1.6.1987 do 30.6.1991, od leta 1991 pa pri ISS Servisystemu, na katerega je prišla skupina delavk vključno z B.S. in je vodila higiensko ekipo do 30.4.2007. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je ponudnik uspel izkazati svojo usposobljenost za izvedbo naročila. Kakor izhaja iz razpisne dokumentacije, so v obravnavanem primeru lahko ponudniki svojo tehnično in kadrovsko usposobljenost dokazovali na dva načina in sicer: ali je moral svoje izkušnje, da izvaja ali je izvajal čiščenje bolnišničnih prostorov izkazati ponudnik ali pa se je zahtevani pogoj izkazoval z dokazovanjem, da ima vodstveni kader vsaj petletne izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da ni pomembno, kakor v obravnavanem primeru zatrjuje tudi naročnik, kje je bil vodstveni kader zaposlen. Pri vodstvenem kadru so namreč bistvene izkušnje, ki se nanašajo na njega osebno in ne na ponudnika, kakor to želi v obravnavanem primeru prikazati vlagatelj, zaradi česar je bilo v razpisni dokumentaciji tudi zahtevano predložitev potrdila s strani bolnišnic, kjer je vodstveni kader ponudnika pridobil vsaj petletne izkušnje z vodenjem in organizacijo in ne s strani delodajalca, kjer je bil vodstveni kader dejansko zaposlen. V obravnavanem primeru po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj ni uspel dokazati, da B.S. v obdobju od 1987 pa do leta 2007 pri naročniku ni vodila higienske ekipe. Dejstvo, kje je bila B.S. zaposlena v zadnjem času, na resničnost dejstva, izkazanega v naročnikovem potrdilu, da ima B.S. izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov, ne vpliva, zato je Državna revizijska komisija tudi zavrnila dokaz zaslišanje priče A.Č., s katero naj bi vlagatelj dokazoval njeno zadnjo zaposlitev. Prav tako pa Državna revizijska komisija vlagateljevih domnev o trenutni zaposlitvi B.S. ni presojala, saj gre za zgolj pavšalne navedbe, ki ne morejo biti podlaga za presojo ugotavljanja ne/popolnosti ponudbe.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru nepopolnosti ponudbe ponudnika VPO storitve d.o.o., ni uspel dokazati, takšna ugotovitev predstavlja Državni revizijski komisiji oviro za nadaljnjo presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo. Po presoji Državne revizijske komisije tako vlagatelj za obravnavo preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika in preostale ponudbe, ki so uvrščene pred njim, ne izkazuje več pravnega interesa. Kajti kljub dejstvu, da bi vlagatelj v obravnavanem primeru utemeljenost revizijskih navedb, uperjenih zoper naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika in preostalih ponudnikov, uspel dokazati, spremembe oz. izboljšanje svojega položaja, torej razveljavitve naročnikove izpodbijane odločitve, zaradi popolne ponudbe omenjenega ponudnika VPO storitve d.o.o., ne bi mogel več doseči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse 5.000 EUR ter 20 EUR za materialne stroške. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, 3. odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.5.2011


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Celovite storitve d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, 2000 Maribor,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran