018-072/2011 Dom upokojencev Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradnja Doma upokojencev Ptuj, enota Koper" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STAVBENIK, d.o.o., Ankaranska 7b, Koper, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DOM UPOKOJENCEV PTUJ, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 4. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 23. 2. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 7. 2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o naročilu pa je dne 22. 12. 2010 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN12417/2010. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel osem pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument št. JN-5/2010 z dne 11. 2. 2011), kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Granit, d.d., Ljubljanska cesta 69, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 2. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj je glede na merila oddal najugodnejšo ponudbo, le-ta pa je kasneje zaradi ravnanja naročnika in izbranega ponudnika postala šele druga najugodnejša. Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik spremenil ponudbo in korigiral predračun, naročnik pa je ugotovil, da v tem delu ne gre za računsko napako, pač pa naj bi šlo za računsko napako v znesku 397,13 EUR, zaradi česar znaša vrednost ponudbe 5.334.455,68 EUR. Na vpogledu je vlagatelj ugotovil, da je naročnik dne 4. 2. 2011 izbranega ponudnika pozval k odpravi računskih napak, izbrani ponudnik pa je dne 9. 2. 2011 posredoval odgovor, v katerem je navedel, da njegova ponudba ne vsebuje računskih napak, vendar pa nova ponudbena vrednost znaša 5.300.995,19 EUR. Iz odgovora izbranega ponudnika izhaja, navaja vlagatelj, da je izbrani ponudnik izrecno zavrnil podajo soglasja za odpravo računskih napak, istočasno pa je navedel, da njegova ponudbena vrednost lahko znaša 5.300.995,19 EUR. Nove vrednosti naročnik ni upošteval, temveč je na dan izdaje obvestila o oddaji naročila izbranega ponudnika ponovno pozval, da poda soglasje k odpravi računske napake, tokrat po izrecnih navodilih naročnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik voljo izbranega ponudnika, ki jo je ta svobodno izrazil v odgovoru z dne 9. 2. 2011, spregledal in zahteval zanikanje svobodno izražene volje. Tako je izbrani ponudnik še na dan izdaje obvestila o oddaji naročila podal soglasje za odpravo računske napake v znesku 488,03 EUR, to soglasje pa je naročnik po pošti prejel dne 14. 2. 2011, tri dni po izdaji obvestila o oddaji naročila. Naročnik je tako izbral ponudbo ponudnika, ki je ponudbeno ceno spremenil po poteku roka za predložitev ponudb ter zavrnil soglasje za odpravo računske napake. Kljub temu, da naročnik ni prejel soglasja k odpravi računskih napak, je naročnik ponudbo izbral po ceni, ki je izbrani ponudnik ni potrdil. Izbrani ponudnik je spremenil ceno ponudbe, naročnik pa je ponudbo s takšno spremembo izbral, namesto da bi jo izločil. Kljub temu, da sprememba cene v ponudbi izbranega ponudnika ni bila posledica ugotovljene in s soglasjem potrjene računske napake, je naročnik to ponudbo ponovno pozival k odpravi računskih napak, obstoj katerih je izbrani ponudnik že zavrnil. Vlagatelj citira 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) in navaja, da je izbrani ponudnik ponudil izvedbo predmeta po ceni 5.334.058,54 EUR, vlagatelj pa po ceni 5.320.842,08 EUR. Vlagateljeva ponudba je bila torej ugodnejša, šele specifična ravnanja naročnika in izbranega ponudnika, ki so bila v nasprotju z ZJN-2, pa so povzročila, da je ponudba vlagatelja naenkrat postala dražja. Oba ponudnika sta predložila enako število referenc in prejela enako število točk, na podlagi česar je mogoče sklepati, da bi v primeru, če bi ponudbene cene ostale nespremenjene oz. vlagatelj v predračunu ne bi imel računske napake, vlagatelj prejel največje število točk. Tega se je zavedal tudi izbrani ponudnik in poziv k odpravi računskih napak izkoristil kot možnost, da svojo ponudbeno ceno pogojno in po potrebi zniža iz 5.334.058,54 EUR na 5.300.995,19 EUR ter tako ponudi izvedbo naročila po ceni, ki je nižja od cene vlagatelja, kot je bila prebrana na javnem odpiranju ponudb (5.320.842,08 EUR). Ob tem je izbrani ponudnik špekuliral, da bi ob morebitnem obstoju računskih napak v vlagateljevi ponudbi navkljub višji ceni, prebrani na javnem odpiranju ponudb, slednjo obdržal, v nasprotnem primeru pa bi ponudbeno vrednost znižal na 5.300.995,19 EUR. Takšno špekulacijo je podprl tudi naročnik in izbral ponudbo, ki zaradi spremembe volje izbranega ponudnika le-tega niti ni več zavezovala, kar pomeni kršitev drugega in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Sprememba ponudbene cene, čeprav pogojna, se nanaša na eno bistvenih sestavin ponudbe, zaradi česar gre zaključiti, da je izbrani ponudnik podal novo ponudbo, ki je nadomestila ponudbo, dano do roka za predložitev ponudb. To pomeni, da je naročnik izbral ponudbo, ki niti ne velja več, in bi moral tudi unovčiti bančno garancijo za resnost ponudbe. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik odpravil računsko napako v znesku 397,13 EUR brez pravočasno sprejetega pisnega soglasja izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je namreč najprej zanikal obstoj računskih napak, hkrati pa je znižal ponudbeno ceno in korigiral predračun. Izbrani ponudnik dne 9. 2. 2011 ni podal soglasja k odpravi računske napake, kljub temu pa je naročnik njegovo računsko napako odpravil po prejemu nekakšnega soglasja z dne 11. 2. 2011, ki ga je ponovno zahteval na dan izdaje obvestila o oddaji naročila. Z vnovičnim pozivanjem k odpravi računskih napak je naročnik kršil določila razpisne dokumentacije in favoriziral izbranega ponudnika, ravnal pa je tudi v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Ta določba namreč ne omogoča večkratnega pozivanja k odpravi istih nepopolnosti v ponudbi. Po mnenju vlagatelja ravnanje naročnika in izbranega ponudnika tudi ni skladno z določbami pogodbenega prava. Soglasje med voljama naročnika in izbranega ponudnika bi bilo podano, če bi bila vsebina ponudnikove izjave skladna s posredovanim pozivom naročnika. Če je ponudnik z izjavo spremenil ponudbo in se to nanaša na bistveno sestavino, pa velja, da je ponudnik predložil novo ponudbo, četudi je morda ob tem podal soglasje k odpravi računskih napak, navaja vlagatelj, in dodaja, da je naročnik računsko napako odpravil brez pisnega soglasja izbranega ponudnika ter v nasprotju s pravočasno podano ponudnikovo voljo. Tudi če bi bila odprava računske napake pravilna, naročnik take ponudbe ne bi smel sprejeti, saj ni več obstajala. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik izrecno zavrnil soglasje k popravi računske napake in ponudbeno ceno samovoljno spremenil, naročnik pa je takšno ponudbo izbral. Četudi zanemarimo dejstvo, da je naročnik odpravil računsko napako pri ponudbeni ceni, ki jo je ponudnik naknadno spremenil in kot takšna zato ni več veljala, je razpisna dokumentacija določala, da bo naročnik v primeru, če ponudnik ne bo dal soglasja za odpravo računske napake, ponudbo takega ponudnika zavrnil. Naročnik je tako kršil načelo preglednosti in enakopravne obravnave, saj je zahteve razpisne dokumentacije uporabil selektivno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji naročila ter dodatne obrazložitve in vseh nadaljnjih naročnikovih ravnanj v postopku, predlaga pa tudi, da Državna revizijska komisija naročniku da napotke za pravilno izvedbo postopka in od njega zahteva poročilo o izvedbi postopka. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 16. 3. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da izbranega ponudnika z dopisom z dne 4. 2. 2011 ni pozval k odpravi računske napake, temveč je vsem ponudnikom poslal dopis in jih opozoril, naj ponovno preverijo vse izračune in naročniku pošljejo predračune v tistem delu, kjer bi sami ponudniki ugotovili nastale spremembe. Če ponudniki ne bodo ugotovili računskih napak, jih je naročnik pozval, naj podajo le izjavo, da napaka ni ugotovljena. Naročnik je ob tem opozoril ponudnike, da bo na podlagi odgovorov preveril vse ponudbe in ravnal skladno z tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Če naročnik do navedenega datuma odgovora ne bi prejel, je ponudnikom pojasnil, da bo preveril že poslane ponudbe in ne novih, ki bi jih na podlagi tega poziva predložili ponudniki. Naročnik navaja, da je s tem dopisom vse ponudnike enakopravno pozval k temu, da sami preliminarno, preden to stori naročnik, ponovno preverijo svoje ponudbe in jim ponudil možnost, da naročnika obvestijo o napakah. Naročnik s tem ponudnikov ni pozval k odpravi računskih napak, saj teh v tej fazi javnega naročila pri ponudnikih niti ni še ugotovil. Poziv je bil zgolj preliminaren k ponovni preveritvi izračunov vseh ponudnikov. Naročnik tudi navaja, da se je pri tem dopisu skliceval na določbo 78. člena ZJN-2 v smislu, da sme ponudnik ali naročnik pozvati k dopustnim dopolnitvam oz. popravkom ponudbe, ne pa v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Uporabo te določbe je naročnik zadržal za trenutek, ko bo sam preveril računsko ustreznost ponudb in po potrebi pozval ponudnike k njihovim popravam. Dopis tudi ne zahteva od nobenega ponudnika nikakršne potrditve, kot to predvideva določba tretjega odstavka 78 člena ZJN-2. Tako je neutemeljena vlagateljeva navedba, da bi izbrani ponudnik izrecno zavrnil podajo soglasja za odpravo računskih napak, saj jih naročnik sploh še ni ugotavljal. V zvezi z navedbami v odgovoru z dne 9. 2. 2011 pa naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik naročnika opozoril, da je določene postavke obračunal dvakrat in da je vrednost postavke 13, 20 in 21 že zajel v postavki 1 ter naročniku tako dopustil prosto izbiro, ali bo le ta izbral ponudbeno vrednost, znižano za vrednost dvakrat obračunanih postavk. Naročnik tega predloga ni sprejel in je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval v prvotni verziji, pri čemer je zgolj preveril, ali le ta vsebuje računske napake ali ne. Ker je naročnik pri preverjanju ponudbe izbranega ponudnika preveril, ali vsebuje računske napake, je ugotovil, da je prisotna napaka pri poglavju Elektroinstalacije v delu rekapitulacije. Zato je naročnik skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozval k potrditvi računske napake dne 11. 2. 2011 preko elektronske pošte v znesku 488,03 EUR, kar je izbrani ponudnik potrdil z elektronskim sporočilom in predloženim skeniranim soglasjem k potrditvi računske napake istega dne. Zato ni utemeljen vlagateljev očitek, da naj bi naročnik voljo izbranega ponudnika, ki naj bi jo ta domnevno izrazil svobodno in pravočasno dne 9. 2. 2011, spregledal. Naročnik navaja, da je pravilno in zakonito preveril vsebino ponudbe izbranega ponudnika in ga pozval k potrditvi računske napake, pri čemer je dopustil zgolj tiste spremembe, ki jih zakon izrecno dopušča, torej zgolj popravo računske napake. Vlagatelj ob tem spregleda dejstvo, da naročnik ni dopustil spremembe ponudbe, saj bi taka sprememba pomenila nezakonito in nedopustno spreminjanje ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik z dopisom z dne 9. 2. 2011 spremembe ni podal absolutno, temveč je naročnika zgolj obvestil o njegovi ugotovitvi, pri čemer je naročniku prepustil možnost, da njegovo ponudbo zniža. Ker tako ravnanje ni zakonito, naročnik tega ni dopustil. Naročnik je v postopku dopustil le to, da je z njegove strani ugotovljeno računsko napako izbrani ponudnik potrdil, drugih dopolnitev oz. pojasnil pa ni dopustil oz. upošteval. Naročnik nadaljuje, da so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, da naj bi se ponudba izbranega ponudnika spreminjala zaradi specifičnega ravnanja naročnika in da je to ravnanje naenkrat povzročilo to, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od ponudbe vlagatelja. Ponudba izbranega ponudnika je zaradi poprave računske napake vrednostno zrasla za 488,03 EUR, vrednost ponudbe vlagatelja pa je zaradi ugotovljenih računskih napak, ki jih je potrdil, zrasla na 5.386.552,40 EUR. Sprememba vrednosti ponudb tako izbranega ponudnika kot vlagatelja je le odraz zakonitega ravnanja naročnika in odraz potrditve in volje obeh ponudnikov, ki sta ugotovljene računske napake tudi potrdila. Izbrani ponudnik ni špekuliral, špekulacija pa ne more biti niti očitek naročniku.
Neargumentiran je tudi očitek vlagatelja, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2, ko je izbranega ponudnika dvakrat pozival k odpravi računske napake. Naročnik izbranega ponudnika ni dvakrat pozival k odpravi, temveč je to storil z dopisom z dne 11. 2. 2011, dopisa z dne 4. 2. 2011 pa ni moč šteti kot poziv k odpravi računske napake, zaključuje naročnik.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 17. 3. 2011), je naročnik z dopisom z dne 21. 3. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 30. 3. 2011 na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji posreduje dodatna pojasnila glede revizijskih postopkov, ki potekajo pri predmetnem javnem naročilu. Zahtevana pojasnila je Državna revizijska komisija prejela dne 4. 4. 2011.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik s tem, ko je ponudnike (med njimi tudi izbranega ponudnika) pozival k odpravi računske napake, ravnal v skladu z 78. členom ZJN-2.

78. člen ZJN-2 ureja dopustne dopolnitve ponudbe. Prvi in drugi odstavek 78. člena ZJN-2 določata ravnanje naročnika s formalno nepopolno ponudbo. Če naročnik sam ali na predlog ponudnika ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati:

- cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 določa ravnanje naročnika v primeru, kadar ugotovi računske napake v ponudbi. V tem primeru sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik z dopisom z dne 4. 2. 2011 izbranega ponudnika pozval k odpravi računskih napak, izbrani ponudnik pa je v odgovoru z dne 11. 2. 2011 zavrnil podajo soglasja za odpravo računske napake in hkrati spremenil ponudbo, saj je navedel, da njegova nova ponudbena vrednost lahko znaša 5.300.995,19 EUR.

Po vpogledu v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vse ponudnike (ne le izbranega ponudnika) z dopisom z dne 4. 2. 2011 obvestil, da je pri pregledu ponudb ugotovil, da so pri nekaterih ponudnikih nastale računske napake. Zato je vse ponudnike pozval, da ponovno preverijo vse izračune in mu pošljejo v elektronski obliki vse predračune na CD-ju in v pisni obliki po pošti, in sicer v tistem delu, kjer so po preverjanju nastale spremembe, skupaj s predračunom na obrazcu OBR-7.

Na podlagi navedenega dopisa je izbrani ponudnik naročniku posredoval dopis z dne 9. 2. 2011, v katerem je navedel:

"Po pregledu naše ponudbe štev. 11/2011 za Gradnjo doma upokojencev Ptuj - enota Koper - gradbena, obrtniška in intslacijska dela ugotavljamo, da naša ponudba ne vsebuje računskih napak, v postavkah in rekapitulacijah so zajeta vsa dela, zato potrjujemo prvotno oddano ponudbo v vrednosti: 5.334.058,54 EUR.
Istočasno ugotavljamo, da so nekateri elementi pri sanitarnih kabinah že zajeti v drugih postavkah (in sicer: post. 13, 20 in 21 - že zajeto v post. 1) in tako lahko znaša naša nova ponudbena vrednost kot sledi v prilogi."

V prilogi je izbrani ponudnik priložil predračun v višini 5.300.995,19 EUR.

Iz navedenega je razvidno, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva ob pregledu svoje ponudbe ugotovil, da ta ne vsebuje računskih napak. Kljub temu je izbrani ponudnik naročniku posredoval nov predračun, v katerem je spremenil ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z 78. členom ZJN-2, saj je kljub lastni ugotovitvi, da njegova ponudba ne vsebuje računske napake, spremenil oz. znižal svojo ponudbeno ceno, česar 78. člen ZJN-2 ne dopušča. Ponudnik namreč v primeru, kadar predloži formalno nepopolno ponudbo, ne sme spreminjati cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Ceno je dopustno spreminjati le v primerih iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ko je torej ugotovljena računska napaka in naročnik ob soglasju ponudnika takšno računsko napako v ponudbenem predračunu odpravi. Ker izbrani ponudnik ob pregledu svoje ponudbe ni ugotovil računske napake, tudi ni imel pravne podlage za podajo soglasja k njeni odpravi oz. za spreminjanje ponudbenega predračuna.

Ne glede na to, da je izbrani ponudnik ob dopolnitvi ponudbe predložil spremenjeni predračun z nižjo ponudbeno ceno, pa navedeno še ne pomeni, da je mogoče naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitati kršitev pravil javnega naročanja. Kot je razvidno iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, naročnik ni upošteval spremenjenega ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, temveč je upošteval ponudbeni predračun, kot ga je vsebovala pravočasno oddana ponudba izbranega ponudnika in je bil tudi vpisan v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, in sicer v višini 5.334.058,54 EUR, povečan za kasneje (s strani naročnika) ugotovljeno računsko napako v višini 397,13 EUR. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati, da je omogočil ali dopustil spremembo ponudbene cene, saj naknadno spremenjene ponudbene cene pri izbiri najugodnejšega ponudnika ni upošteval.

Vlagatelj sicer navaja, da je izbrani ponudnik v dopisu z dne 9. 2. 2011 izrazil novo ponudbeno voljo, s katero je nadomestil prvotno ponudbo. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija (podobno kot v zadevi št. 018-075/2010) ugotavlja, da je lahko v postopku oddaje javnega naročila veljavna le tista ponudba, ki je predložena pravočasno in v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Le takšno ponudbo lahko naročnik upošteva in jo oceni v skladu z vnaprej določenimi merili in le pogodba, sklenjena po akceptu takšne ponudbe, je lahko veljavna. Navsezadnje je na ponudbo, kakršna obstaja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe, vezana tudi bančna garancija za resnost ponudbe. Glede na specialne določbe ZJN-2 ( v primerjavi s splošnimi pravili obligacijskega prava) torej ni dvoma o tem, katera ponudba je veljavna in katera ponudbena volja je prava. Navsezadnje je tudi izbrani ponudnik v dopisu z dne 9. 2. 2011 izrecno potrdil prvotno oddano ponudbo v vrednosti 5.334.058,54 EUR, zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da prvotno izražena volja izbranega ponudnika zaradi spremembe predračuna ne zavezuje več. Sankcija za ponudnika, ki kljub jasnim določbam drugega in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 naknadno spremeni ponudbeno ceno, pa je lahko neupoštevanje naknadno spremenjene cene ter v primeru, če ponudnik ne želi skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila v vsebini, kot je razvidna iz njegove pravočasne ponudbe, unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe. Ker naročniku v primeru, kadar nepravilno naknadno spremenjene cene pri izbiri najugodnejšega ponudnika ne upošteva, ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2, tudi ni mogoče najti pravne podlage za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik kršil določila ZJN-2, ko je izbranega ponudnika dvakrat pozval k odpravi iste računske napake. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (kot v zahtevku za revizijo opozarja tudi vlagatelj) v svojih odločitvah (ki se sicer niso nanašale na popravo računskih napak, temveč na odpravljanje formalnih pomanjkljivosti) večkrat zavzela stališče, da 78. člen ZJN-2 naročniku ne omogoča večkratnega pozivanja k odpravi istih formalnih pomanjkljivosti - če ponudnik ponudbe ustrezno ne dopolni v roku, ki ga določi naročnik, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Vendar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni razvidno, da bi naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozival k odpravi iste računske napake. V dopisu z dne 4. 2. 2011 je namreč naročnik vse ponudnike obvestil, da je pri nekaterih ponudnikih v določenih postavkah ugotovil računske napake, zaradi česar jih je pozval, da ponovno preverijo svoje ponudbene predračune. Ta poziv, ki ga je mogoče obravnavati kot poziv k odpravi računskih napak (zato v tem delu tudi ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da dopis z dne 4. 2. 2011 ne predstavlja poziva k odpravi računskih napak), je torej splošen poziv k odpravi računskih napak, saj naročnik ni navedel, v katerih konkretnih ponudbah je ugotovil računske napake, niti ni le-teh konkretiziral v smislu navedbe točno določenih predračunskih postavk, točno določenih ponudbenih vrednosti in napak pri računskih operacijah, do katerih naj bi prišlo v predračunu. Dopisa izbranega ponudnika z dne 9. 2. 2011 zato ni mogoče obravnavati kot zavrnitve soglasja k odpravi konkretizirane računske napake, temveč le kot ugotovitev, da izbrani ponudnik tudi po ponovnem pregledu svoje ponudbe ni ugotovil računskih napak.

šele v dopisu z dne 11. 2. 2011 je naročnik izbranega ponudnika (po elektronski pošti) obvestil, da je konkretno v njegovi ponudbi ugotovil, da v rekapitulaciji elektro instalacij ni zajel seštevka ".xls lista telefonija", ki v neto znesku znaša 488,03 EUR, ter ga pozval, naj da soglasje za odpravo te napake. Izbrani ponudnik je soglasje za popravo te napake podal po elektronski pošti, in sicer istega dne, torej 11. 2. 2011. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati večkratnega pozivanja k odpravi iste računske napake ter da je izbrani ponudnik pravočasno podal pisno soglasje za odpravo konkretne računske napake.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je bila njegova ponudba na javnem odpiranju ponudb cenovno najbolj ugodna, šele specifična ravnanja naročnika in izbranega ponudnika pa naj bi povzročila, da je njegova ponudba naenkrat postala dražja. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da jim ni mogoče slediti. Ponudba vlagatelja, ki je bila na javnem odpiranju ponudb res cenovno najugodnejša, je namreč postala manj ugodna prav zaradi vlagateljevega ravnanja. Kot je razvidno iz dokumentacije, je namreč vlagatelj na podlagi naročnikovega poziva z dne 4. 2. 2011 posredoval obvestilo (dopis z dne 9. 2. 2011), da je v svoji ponudbi ugotovil računsko napako, ob odpravi katere je pripravil nov predračun z novo, višjo ponudbeno vrednostjo. Po drugi strani se vrednost ponudbe izbranega ponudnika ni znižala, saj naročnik spremenjenega (nižjega) ponudbenega predračuna ni upošteval, hkrati pa je ugotovil računsko napako, ob odpravi katere se je ponudbeni predračun izbranega ponudnika zvišal. Ravnanja naročnika in izbranega ponudnika torej niso povzročila tega, da je ponudba vlagatelja postala manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika in da se je na ta način spremenil vrstni red točkovanja ponudb glede na merila, temveč je vlagatelj sam zaradi ugotovljenih računskih napak zvišal prvotno ponudbeno vrednost svoje ponudbe.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni ugotovila, da je naročnik s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, kršil določila ZJN-2, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19. 4. 2011


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Granit, d.d., Ljubljanska cesta 69, 2310 Slovenska Bistrica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran