Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-054/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

    Številka: 018-54/2011-11
    Datum sprejema: 28. 4. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RESIS, d. o. o., Prevoje pri šentvidu, Sončna ulica 5, 1225 Lukovica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28. aprila 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. februarja 2011 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01805411), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 eurov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 07. decembra 2010 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA št. 430-121/2010/", številka 430-121/2010/1, za izdelavo projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu (katere uporabnik bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo (pod številko objave NMV2682/2010) dne 17. decembra 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestili o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku sta bili na Portalu javnih naročil objavljeni dne 17. decembra 2010 (pod številko objave NMV2685/2010) oziroma dne 20. decembra 2010 (pod številko objave NMV2693/2010).

    Gospodarski subjekt UNIKUM, d. o. o., Livarska ulica 7, 1241 Kamnik (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt Unikum, d. o. o.), je pred rokom za prejem ponudb priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 07. januarja 2011, o katerem je naročnik odločil s sklepom številka 430-121/2010/18, s katerim je tako zahtevek za revizijo kot tudi predlog gospodarskega subjekta Unikum, d. o. o., da naročnik izvajanje postopka javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije, zavrnil, obenem pa je naročnik zavrnil tudi zahtevek gospodarskega subjekta Unikum, d. o. o., za povračilo stroškov revizijskega postopka. V posledici obvestila gospodarskega subjekta Unikum, d. o. o., da postopek revizije nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, je Državna revizijska komisija dne 18. aprila 2011 sprejela sklep, številka 018-54/2011-10, s katerim je med drugim odločila, da se zahtevek za revizijo gospodarskega subjekta Unikum, d. o. o., z dne 07. januarja 2011 zavrne kot neutemeljen, zavrne pa se tudi zahteva gospodarskega subjekta Unikum, d. o. o., za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (1. in 2. točka izreka omenjenega sklepa).

    Naročnik je dne 14. februarja 2011 sprejel "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA MALE VREDNOSTI", številka 430-121/2010/19 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo "odda ponudniku Ipmit d.o.o., Kotnikova 30, 1000 Ljubljana", vlagateljeva ponudba pa se zavrne (izloči), saj ima vlagatelj (namesto dveh zahtevanih) zgolj eno referenco, ki po vsebini in obsegu ustreza pogojem zadevnega javnega naročila.

    Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 18. februarja 2011, dne 23. februarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov v spisu zadeve, po elektronski pošti naročnika zaprosil, da mu sporoči, katero referenco je priznal in katere ne, pri tem pa dodal, da "to namreč iz dopisa ni razvidno".

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 24. februarja 2011 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 24. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da naročnik še enkrat pregleda njegovo ponudbo in "izpelje postopke razpisa v skladu s 1. in 2. odstavkom 9. člena ZJN-2" ter mu za vsako referenco utemelji razloge izločitve. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbo predložil korektno izpolnjene, podpisane in žigosane zahtevane obrazce (reference) zunanjih izvajalcev, ki potrjujejo, da je del nalog na projektu izvajal tudi vlagatelj, pa tudi, da je na poziv naročnika temu posredoval ustrezne pojasnitve, ki potrjujejo sodelovanje vlagatelja z gospodarskimi subjekti "Zaslon Telecom, CREA in CREA Plus" (ki so podpisale "Razpisni obrazec št. 7"). Vlagatelj meni, da je obrazložitev naročnika v nasprotju z izvedenim postopkom, prav tako pa ni nobenega razloga za izločitev predloženih referenc. V nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je dne 23. februarja 2011 naročniku poslal "e-mail", v katerem ga je prosil, da mu posreduje informacijo o tem, katera referenca je priznana in katera ne (ker je bila "za vse reference podana enaka dokumentacija", vlagatelju ni jasno, "kako se je strokovna komisija odločila za samo eno referenco"), odgovora pa do dne vložitve zahtevka za revizijo ni prejel.

    Naročnik je dne 28. februarja 2011 sprejel dokument številka 430-121/2010/28, poimenovan "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 37/2010 - TP, Izdelava projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu CEMD" (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 01. marca 2011.

    Naročnik je dne 14. marca 2011 sprejel sklep številka 430-121/2010/34 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je nedvomno, da referenc, ki jih je vlagatelj predložil kot dokaz svojih navedb, ni potrdil naročnik referenčnih projektov (torej tretja pravna oseba), pač pa izvajalci projektov, s katerimi je vlagatelj sodeloval, zato je kot ustrezno upošteval le "referenco, ki jo je podalo podjetje Zaslon za izvedbo projekta IKOM". Naročnik dodaja, da vlagatelj tudi s pojasnitvami ponudbe po vsebini ni izkazal izpolnjevanja pogoja glede referenc, pa tudi, da je "podjetje Crea Plus" "potrdilo obrazce 7b za projekte, na katerih naj bi se delo končalo še preden je bilo to podjetje sploh ustanovljeno oziroma preden je vlagatelj z njim sklenil pogodbo o sodelovanju".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 17. marca 2011, dne 19. marca 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 18. marca 2011, poimenovano "Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Državna revizijska komisija je dne 21. marca 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 18. marca 2011, poimenovano "Zahtevek za revizijo pri Državni revizijski komisiji"

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-121/2010/39, poimenovanega "Odstop dokumentacije", z dne 22. marca 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24. marca 2011, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 28. marca 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 24. marca 2011, poimenovano "Dopolnitev zahtevka za revizijo pri Državni revizijski komisiji", skupaj s prilogami oziroma dodatnimi dokazili (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018 - 54 / 2011 - 9, z dne 12. aprila 2011, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagateljev (pravovarstveni) predlog, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, v konkretnem primeru, upoštevaje vso preostalo vsebino zahtevka za revizijo in v njem zatrjevane domnevne kršitve naročnika, (potrebno) razumeti na način, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi naročnikovo obvestilo o oddaji naročila. V posledici spoštovanja navedenega zaključka je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 24. marca 2011 (torej že po tem, ko je priporočeno na pošto oddal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) na Državno revizijsko komisijo naslovil dopolnitev zahtevka za revizijo, ki jo je slednja prejela dne 28. marca 2011. V omenjeni vlogi vlagatelj Državni revizijski komisiji dostavlja dodatno dokumentacijo oziroma dodatna dokazila glede referenc, ki jih izpostavlja v zahtevku za revizijo, z dostavkom, da "bo z dodatno dokumentacijo možno lažje presojati v navedenem primeru".

    V zvezi z izpostavljenimi navedbami in dodatno dokumentacijo oziroma dodatnimi dokazili glede referenc, ki izhajajo iz dopolnitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija opozarja, da je že v več svojih odločitvah (na primer v zadevah številka 018-127/2008, 018-147/2008, 018-009/2009 in mnogih drugih) opozorila, da mora vlagatelj v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN vse kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti že v zahtevku za revizijo. Podlago za odločitev naročnika o zahtevku za revizijo namreč predstavljajo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, kot ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do omenjenega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če vlagatelj z odločitvijo naročnika ni zadovoljen, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, zato o njih tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja, to je načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Ob nasprotni razlagi bi bila določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem nepotrebna.

    Dopolnjevanje zahtevka za revizijo sicer ureja peti odstavek 12. člena ZRPJN, vendar se ta, kot izhaja iz njegove gramatikalne dikcije, nanaša le na podatke (torej na formalne sestavine zahtevka za revizijo iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa tudi na samo vsebino in podlago pravovarstvenega zahtevka, torej na kršitve, dejstva in dokaze. Glede slednjih tako velja, da jih mora vlagatelj navesti že v zahtevku za revizijo, saj mora biti naročnik z njimi seznanjen, ko v skladu s 16. členom ZRPJN odloča o zahtevku za revizijo. Ni sicer mogoče izključiti situacije, ko bi bilo dopustno, da vlagatelj navede kršitve oziroma dejstva in dokaze šele kasneje, vendar pa je pri tem treba upoštevati 286. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP določata, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Glede na dejstvo, da v revizijskem postopku v skladu z ZRPJN ni prvega naroka za glavno obravnavo, je treba upoštevati četrti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj kršitve, dejstva in dokaze navesti že v zahtevku za revizijo. To pomeni, da kasnejše dopolnjevanje zahtevka za revizijo z novimi dejstvi in dokazi ni dopustno, razen v primeru, če gre za kršitve, ki so nastale šele po vložitvi zahtevka za revizijo, ali pa za kršitve, dejstva in dokaze, ki so sicer obstajali že ob vložitvi zahtevka za revizijo, vendar vlagatelj z njimi objektivno oziroma brez svoje krivde ni mogel biti seznanjen.

    Vlagatelj v konkretnem primeru ni izkazal, da bi šlo v primeru dejstev in dokazov, ki izhajajo iz dopolnitve zahtevka za revizijo, za dejstva in dokaze, ki so nastala oziroma nastali šele po vložitvi zahtevka za revizijo, niti, da bi šlo za dejstva in dokaze, ki so sicer obstajala oziroma obstajali že ob vložitvi zahtevka za revizijo, vendar vlagatelj z njimi objektivno oziroma brez svoje krivde ni mogel biti seznanjen. Dodatna dokumentacija oziroma dodatna dokazila glede referenc, ki jih vlagatelj prilaga dopolnitvi zahtevka za revizijo, izkazujejo prav nasprotno. Zapisniki sestankov projektnih skupin tako nosijo datume 02. april 2010, 18. avgust 2010 oziroma 26. avgust 2010, pogodba "EPLAN CREA R2009 - 1" je bila sklenjena dne 08. junija 2009, prezentacija (predstavitev), poimenovana "Izdelava in vpeljava sistema "AS ONLINE"" ("1. Kontrolna točka"), pa nosi datum 05. marec 2008. To pomeni, da je imel vlagatelj vse možnosti, da bi omenjeno dodatno dokumentacijo oziroma dodatna dokazila glede referenc pridobil pravočasno (v fazi priprave zahtevka za revizijo) in jih priložil zahtevku za revizijo pred naročnikom (vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, ne izkazuje in ne dokazuje nasprotnega). Potrebno je namreč poudariti, da mora vlagatelj še pred vložitvijo zahtevka za revizijo pridobiti potrebne informacije oziroma dokazila, ki mu omogočajo kakovostno uveljavljanje zahtevka za revizijo, pri čemer ne more izhajati iz predpostavke, da bo šele med postopkom revizije javnega naročanja zbral tiste informacije oziroma dokazila, ki bi jih moral imeti že pred začetkom postopka, ko se odloča, ali bo uveljavljal pravno varstvo.

    Upoštevajoč doslej navedene argumente Državna revizijska komisija novih navedb in dodatne dokumentacije oziroma dodatnih dokazil glede referenc, ki izhajajo iz dopolnitve zahtevka za revizijo, vlagatelj pa jih v zahtevku za revizijo ni navajal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v alineji e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", med drugim določil, da mora ponudnik v dokaz (tehnične in kadrovske) sposobnosti predložiti tudi "[s]pisek referenc ponudnika oz. ponudnikov v skupnem nastopu, to je najvažnejših referenc v zadnjih treh letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj (Razpisni obrazec št. 7)." "Naročnik bo upošteval izključno zaključena dela po pogodbi v navedenem obdobju." "Opis posamezne reference (Razpisni obrazec št. 7a) in potrditev naročnika (Razpisni obrazec 7b)". Naročnik je nadalje v naslovu "Pogoji za sodelovanje", uvrščenem pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", zapisal: "Ponudnik mora za sodelovanje na projektu izkazati vsaj dve referenci, kot so zahtevane v obrazcu razpisne dokumentacije številka 7. Za izpolnjevanje tega pogoja se v primeru skupne ponudbe, reference ugotavljajo skupno, t.j. se seštevajo".

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija kot pravno relevantno za predmetni postopek ugotavlja, da so morali ponudniki za sodelovanje na projektu v konkretnem primeru izkazati vsaj dve referenci, kot so zahtevane v obrazcu razpisne dokumentacije številka 7, v dokaz (tehnične in kadrovske) sposobnosti pa predložiti spisek referenc ponudnika oziroma ponudnikov v skupnem nastopu, to je najvažnejših referenc v zadnjih treh letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj, pri čemer so se upoštevala izključno zaključena dela po pogodbi v navedenem obdobju. Ponudniki so morali v ta namen v ponudbi predložiti izpolnjene razpise obrazce številka 7 ("SPISEK NAJVAŽNEJšIH REFERENC V ZADNJIH 3 (treh) LETIH"), številka 7a ("OPIS POSAMEZNE REFERENCE") in številka 7b ("POTRDILO NAROČNIKA"). Razpisni obrazec številka 7b je bil v konkretnem primeru priloga k razpisnemu obrazcu številka 7a, iz njega pa jasno izhaja tudi, da ga je moral potrditi "[n]aročnik kot investitor" del.

    Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej (na razpisnem obrazcu številka 7) navedel šest referenc, vsako od njih v vrednosti del "nad 25.000 EUR brez DDV" (to je v vrednosti, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji), priložil pa je tudi izpolnjene razpisne obrazce številka 7a in 7b.

    Ob vpogledu v obvestilo o oddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz njegove obrazložitve med drugim izhaja, da je naročnik pri pregledu formalne popolnosti ponudb ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nejasna. Slednjemu dejstvu pritrjuje tudi Državna revizijska komisija, saj je vlagatelj v svoji ponudbi navedel
    - kot naročnika "Zaslon Telecom", kot predmet pogodbe pa "Priprava projektne dokumentacije za projekt Virtualizacija UKC" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt Zaslon Telecom, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, Ljubljana; v nadaljnjem besedilu: Zaslon Telecom, d. o. o.),
    - kot naročnika "Zaslon Telecom", kot predmet pogodbe pa "Razvoj, raziskava in projektno vodenje - Portal IKOM" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt Zaslon Telecom, d. o. o.),
    - kot naročnika "Zaslon Telecom", kot predmet pogodbe pa "Priprava projektne dokumentacije za projekt e-Kadrovanje" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt Zaslon Telecom, d. o. o.),
    - kot naročnika "CREA Plus", kot predmet pogodbe pa "Popis in optimizacija procesov - ENERGOPLAN" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o.),
    - kot naročnika "CREA Plus", kot predmet pogodbe pa "Popis in optimizacija procesov - ABANKA" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o.),
    - kot naročnika "CREA Plus", kot predmet pogodbe pa "Popis in optimizacija procesov - ADRIATIC SLOVENICA (avtomobilska zavarovanja)" (izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 7b je izdal gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o.).
    Tako tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na prvi strani) navaja, da je v obrazložitvi obvestila o oddaji naročila "korektno zapisano, da je bila prvotna ponudba" vlagatelja "nejasna", v posledici česar je strokovna komisija naročnika vlagatelja pozvala, da pojasni odprta vprašanja.

    Glede na navedeno, pa tudi upoštevaje dejstvo, da iz razpisnega obrazca številka 7b jasno izhaja, da ga je moral potrditi "[n]aročnik kot investitor" del, ter dejstvo, da gospodarski subjekti, ki jih kot naročnike navaja vlagatelj v svoji ponudbi, niso naročniki, ki so omenjeni pod rubriko "Predmet pogodbe", je po oceni Državne revizijske komisije naročnik vlagatelja s pozivom številka 430-121/2020/5, z dne 10. januarja 2011, upravičeno in jasno pozval, da mu (med drugim) posreduje "dokumentacijo, ki izkazuje pravno podlago (pogodbe) za sodelovanje z podjetjema Zaslon Telecom d.o.o in Crea plus d.o.o ter naročniki teh projektov UKC, Abanka, Energoplan Adriatic Slovenica, portal IKOM, E-Kadrovanje ) za vse posle, ki jih" vlagatelj navaja "kot referenco v razpisnem obrazcu številka 7".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v posledici omenjenega poziva naročniku posredoval vlogo z dne 12. januarja 2011, poimenovano "Pojasnitev ponudbe", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: pojasnitev ponudbe), med drugim tudi
    - splošno pogodbo (o poslovnem sodelovanju), dne 03. februarja 2008 sklenjeno med vlagateljem in gospodarskim subjektom CREA, d. o. o., Ljubljana, katere predmet je informacijsko svetovanje ter izvajanje storitev pomoči in svetovanja za gospodarski subjekt CREA, d. o. o., Ljubljana,
    - splošni dogovor številka 3004/10 o dolgoročnem sodelovanju, dne 02. maja 2010 sklenjen med vlagateljem in gospodarskim subjektom Zaslon Telecom, d. o. o., s katerim stranki potrjujeta interes za dolgoročno sodelovanje na področju svetovanja, pri pripravi tehničnih specifikacij, vodenja projektov in drugih naknadno dogovorjenih nalog,
    - pogodbo številka 018-08062009-DP, dne 09. junija 2009 sklenjeno med vlagateljem in gospodarskim subjektom Zaslon Telecom, d. o. o., katere predmet je sodelovanje vlagatelja z gospodarskim subjektom Zaslon Telecom, d. o. o., na "projektu I-KOM v segmentu razvoja spletnega portala",
    - splošno pogodbo (o poslovnem sodelovanju), dne 07. oktobra 2010 sklenjeno med vlagateljem in gospodarskim subjektom CREA PLUS, d. o. o., Ljubljana, katere predmet je informacijsko svetovanje ter izvajanje storitev pomoči in svetovanja za gospodarski subjekt CREA PLUS, d. o. o., Ljubljana.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila odločitev, ki jo je naročnik sprejel, ter zaključek, ki ga je naročnik napravil v obvestilu o oddaji naročila, v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije oziroma v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). V obrazložitvi omenjenega obvestila o oddaji naročila je naročnik namreč zapisal, da je vlagatelj v pojasnitvi ponudbe "posredoval pogodbe iz katerih je sicer razvidno sodelovanje s podjetjema Zaslon Telecom, Crea in Creaplus, ni pa razvidno, da je s temi podjetji sodeloval pri konkretnih projektih in naročnikih, za katere je predložil reference". Naročnik je ob tem upravičeno dodal, da ima vlagatelj "tako le eno referenco, ki po vsebini in obsegu ustreza pogojem javnega naročila, pogoj pa je bil, da ponudnik predloži vsaj dve takšni referenci".

    Državna revizijska komisija zato smiselno pritrjuje naročniku tudi v tem, da referenc, ki jih je vlagatelj predložil "ni potrdil naročnik referenčnih projektov, pač pa izvajalci teh projektov, s katerimi je" vlagatelj "pri projektih sodeloval kot podizvajalec (izvajalci v skupnem nastopu). Referenčnih dokazil mu torej ni potrdila tretja pravna oseba, naročnik, kot je bilo izrecno zahtevano, zato jih že iz tega razloga" ni "mogoče upoštevati oziroma je" "mogoče upoštevati le referenco, ki jo je podalo podjetje Zaslon za izvedbo projekta IKOM, saj je vlagatelj samo za to referenco predložil dokazilo (pogodbo), ki dokazuje, da je bil podpisnik obrazca Potrdilo naročnika naročnik projekta, da je vlagatelj projekt izvajal v relevantnem obdobju in da je projekt predstavljal po vsebini in vrednosti primerljivo storitev" (peti odstavek na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo). Kot je bilo to zapisano že doslej, je namreč razpisni obrazec številka 7b moral potrditi "[n]aročnik kot investitor" del, ne pa naročnik, za katerega je posamezni gospodarski subjekt (kot podizvajalec) izvajal dela, vlagatelj pa v navezavi na referenčna dela, ki jih navaja v svoji ponudbi (na razpisnem obrazcu številka 7), niti v pojasnitvi ponudbe ni uspel izkazati in dokazati sodelovanja in načina sodelovanja z naročniki kot investitorji del. Prav tako na podlagi (splošnih) pogodb oziroma dogovora, ki so priloga pojasnitve ponudbe, ni razbrati podatkov, ki bi po vrednosti, predmetu (tudi v smislu primerljivosti izvedenih storitev) in obdobju izvedbe jasno potrjevali reference, navedene v vlagateljevi ponudbi (na razpisnem obrazcu številka 7). Glede na vse doslej navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na drugi strani) tudi ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila obrazložitev (obvestila o oddaji naročila) "v nasprotju z izvedenim postopkom".

    Državna revizijska komisija nadalje smiselno pritrjuje naročniku tudi v tem, da je gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o., Ze(m)ljarska ulica 1A, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o.), potrdil reference, katerih dela so bila izvedena še preden je bil gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o., vpisan v sodni register. Gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o., je bil namreč po podatkih, ki izhajajo s spletne strani https://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=478441 (torej po podatkih, ki izhajajo iz javno dostopne spletne strani AJPES, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) v sodni register vpisan dne 01. oktobra 2010, obdobja del, ki jih je gospodarski subjekt CREA plus, d. o. o., potrdil, pa so "Januar - September 2009", "Marec 2009 - junij 2010" oziroma "Marec - november 2009". Res je sicer, da vlagatelj v pojasnitvi ponudbe navaja, da je CREA plus, d. o. o., "pravna naslednica družbe CREA d.o.o. za navedene projekte", vendar pa vlagatelj omenjenega dejstva z ničemer ni izkazal in dokazal. Prav tako ne gre prezreti, da je po podatkih, ki izhajajo s spletne strani http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=275314 (torej po podatkih, ki izhajajo iz javno dostopne spletne strani AJPES, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), razbrati, da je v sodni register vpisan (tudi) gospodarski subjekt CREA, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Ker gre za dva različna pravna (gospodarska) subjekta, vlagatelj pa v tem postopku revizije ni uspel izkazati in dokazati, da je CREA plus, d. o. o., "pravna naslednica družbe CREA d.o.o. za navedene projekte", Državna revizijska komisija tudi iz omenjenega razloga smiselno pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na tretji strani) zaključuje, da "teh referenc tudi iz tega razloga ne bi bilo mogoče upoštevati".

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal zakonito, ko je ugotovil, da je vlagatelj za sodelovanje na projektu v konkretnem primeru v svoji ponudbi, upoštevaje tudi pojasnitev ponudbe, uspel izkazati in dokazati samo eno referenco (to je referenco "Razvoj, raziskava in projektno vodenje - Portal IKOM", ki jo je potrdil naročnik "Zaslon Telecom"), ne pa vsaj dveh referenc v vsebini, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Čeprav vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjuje, da je dela na "predloženih projektih (referencah)" dejansko opravil in ima za to tudi dokazila (zapisniki sestankov projektnih skupin, računi in podobno), Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da mora ponudnik že v ponudbi (to je v trenutku poteku roka za prejem ponudb) izkazati, da izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, prav tako pa je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da lahko naročnik za to, da bi razjasnil določene ponudbene dokumente, zahteva tudi dokumentacijo oziroma dokazila, ki sicer v razpisni dokumentaciji v smislu šestega odstavka 45. člena ZJN-2 niso bila izrecno zahtevana, so pa potrebna za razjasnitev okoliščin, na podlagi katerih lahko naročnik oceni, ali ponudnik (sploh) izpolnjuje posamezen pogoj. Ker mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, naročnik pa je upravičeno ugotovil, da vlagatelj v ponudbi (upoštevaje tudi pojasnitev ponudbe) ni izkazal in dokazal izpolnjevanja spornega referenčnega pogoja, v posledici česar ni izkazal in dokazal, da je njegova ponudba popolna (16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da bi naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2, ko je njegovo ponudbo (v končni posledici) označil za nepopolno. Osnovna vlagateljeva ponudba je bila namreč nejasna, ker je vlagatelj na zahtevo naročnika (upoštevaje pojasnitev ponudbe) ni ustrezno pojasnil, v posledici pa ni izkazal in dokazal izpolnjevanja spornega referenčnega pogoja, je moral naročnik vlagateljevo ponudbo kot (nepravilno, v posledici pa) nepopolno (16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2), izločiti.

    Državna revizijska komisija je tako že v več svojih odločitvah zapisala, da v primerih, kot je obravnavani, ko naročnik od ponudnika zahteva listine (podatke, informacije in podobno), ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bile (izrecno) zahtevane, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi, govorimo o pojasnjevanju obstoječe ponudbene vsebine (in ne o njenem dopolnjevanju). Takšnega pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dopustnost pojasnjevanja ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, izhaja tudi iz 51. člena Direktive 2004/18/ES, ki določa, da lahko naročnik ponudnike pozove k dopolnitvi ali pojasnitvi potrdil in dokumentov, predloženih na podlagi členov 45 do 50 ("The contracting authority may invite economic operators to supplement or clarify the certificates and documents submitted pursuant to Articles 45 to 50"). Že po naravi stvari je razumljivo, da lahko naročnik za to, da bi razjasnil določene ponudbene dokumente, zahteva dokumentacijo, ki sicer v razpisni dokumentaciji v smislu šestega odstavka 45. člena ZJN-2 ni bila izrecno zahtevana, je pa potrebna za razjasnitev okoliščin, na podlagi katerih lahko naročnik oceni, ali ponudnik (sploh) izpolnjuje posamezen pogoj.

    Dosedanjih zaključkov ne spreminjajo niti dokazni predlogi vlagatelja v zahtevku za revizijo, saj dokazni predlogi (in njihova izvedba) niso namenjeni saniranju oziroma odpravljanju stanja, kakršno je v konkretnem primeru obstajalo v trenutku pregleda ponudb ter sprejema odločitve o oddaji naročila (obvestila o oddaji naročila), torej odpravljanju nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, temveč so dokazni predlogi in njihova izvedba v konkretnem primeru namenjeni dokazovanju kršitev naročnika (četrti odstavek 12. člena ZRPJN), torej dokazovanju, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi obstoječega dejanskega stanja, kakršno je v konkretnem primeru obstajalo v trenutku pregleda ponudb ter sprejema odločitve o oddaji naročila (to je listinske dokumentacije in podatkov, s katero oziroma s katerimi je v omenjenem trenutku razpolagal naročnik), označil za nepopolno, s tem pa kršil določbe ZJN-2.

    V povezavi z zatrjevanji vlagatelja, da je dne 23. februarja 2011 naročniku poslal elektronsko sporočilo (tako imenovani "e-mail"), v katerem ga je prosil, da mu posreduje informacijo o tem, katera referenca je priznana in katera ne, vendar pa do dne vložitve zahtevka za revizijo odgovora naročnika ni prejel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obvestilo o oddaji naročila vlagatelj, kot je bilo to navedeno že doslej, prejel dne 18. februarja 2011, dne 23. februarja 2011 (ob uri "11:16 AM") pa je, kakor to izhaja iz podatkov v spisu zadeve, po elektronski pošti naročnika zaprosil, da mu sporoči, katero referenco je priznal in katere ne, pri tem pa dodal, da "to namreč iz dopisa ni razvidno". Ker je omenjeno vlagateljevo elektronsko sporočilo po vsebini razumeti kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vloženo na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, bi moral naročnik (ob predpostavkah, ki izhajajo iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) v treh delovnih dneh po prejemu zahteve vlagatelju poslati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ali pa odločitev o njenem zavrženju. Naročnik je dne 28. februarja 2011 (torej v treh delovnih dneh po prejemu vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila) sprejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 01. marca 2011. Naročnik je v njej tudi (dovolj jasno) utemeljil razloge izločitve vlagateljeve ponudbe oziroma razloge "za črtanje referenc" vlagatelja.

    Ob doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sam povzročil stanje, kakršno opisuje. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo vložil (priporočeno na pošto oddal) naslednji dan po vložitvi elektronskega sporočila, ki ga je po vsebini razumeti kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pa čeprav rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teče (šele) od dneva prejema dodatne obrazložitve (odločitve o oddaji naročila), v konkretnem primeru torej od dne 01. marca 2011, ko je vlagatelj prejel naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (zadnji stavek tretjega odstavka 79. člena ZJN-2). Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil (priporočeno na pošto oddal) naslednji dan po vložitvi elektronskega sporočila, ki ga je po vsebini razumeti kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, je (upoštevaje tretji odstavek 79. člena ZJN-2) tudi razumljivo, da do dne vložitve zahtevka za revizijo ni dobil "odgovora, katera referenca je priznana" (četrti odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo). Prav tako v odstopljeni dokumentaciji postopka revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni najti morebitne vloge, s katero bi vlagatelj na podlagi prejete dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila svoj zahtevek za revizijo morebiti dopolnil, pa čeprav je naročnik obvestilo o oddaji naročila sprejel trinajsti dan po vlagateljevem prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, temveč je šele dne 24. marca 2011 (torej po tem, ko je priporočeno na pošto oddal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) na Državno revizijsko komisijo (ne pa na naročnika) naslovil dopolnitev zahtevka za revizijo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 28. marca 2011. Upoštevaje argumente, ki so bili na straneh "4 od 11" (od drugega odstavka dalje) in "5 od 11" obrazložitve tega sklepa navedeni že doslej, pa Državna revizijska komisija novih navedb in dodatne dokumentacije oziroma dodatnih dokazil glede referenc, ki izhajajo iz dopolnitve zahtevka za revizijo, vlagatelj pa jih v zahtevku za revizijo ni navajal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. februarja 2011 (kot neutemeljenega) zavrnila.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija še pripominja, da je v pojasnitvi ponudbe vlagatelj dejansko zapisal, da je naročniku za "kakršnokoli dodatno pojasnitev" "na razpolago", vendar pa pri tem vlagatelja opozarja, da je postopek javnega naročanja za vsako vrsto postopka normiran (določen) v ZJN-2, naročnik in ponudniki (gospodarski subjekti) pa so ga dolžni natančno spoštovati ter se dosledno po njem ravnati.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljenega zneska že vplačane dolžne takse za revizijo v višini 2.500,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01805411), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 EUR.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 28. aprila 2011


    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije



















    Vročiti:
    - REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
    - RESIS, d. o. o., Prevoje pri šentvidu, Sončna ulica 5, 1225 Lukovica
    - IPMIT, d. o. o., Kotnikova ulica 30, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran