018-082/2011 Tehnološki šolski center Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Izgradnja objekta MIC TšC Kranj" in na podlagi pritožbe vlagatelja KOVINAR - GRADNJE ST d.o.o., Spodnji Plavž 26, Jesenice (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika TEHNIšKI šOLSKI CENTER KRANJ, Kidričeva cesta 55, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.04.2011

odločila:

Vlagateljeva pritožba, z dne 29.03.2011, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.01.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, dne 19.01.2011, pod št. objave JN 590/2011.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila, št. 4300-1/2011-14, z dne 10.03.2011, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma SMELT d.d., Pot k Sejmišču 30a, Ljubljana-Črnuče in SINET d.o.o., Cesta 1. maja 83, Hrastnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 16.03.2011, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo SGP TEHNIK d.d., škofja Loka.

Naročnik je, kot je razvidno iz dokumenta "Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika SGP TEHNIK d.d., škofja Loka", z dne 17.03.2011, zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da je že v svoji odločitvi, z dne 10.03.2011, navedel prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ostalih ponudnikov, ki niso bili izbrani. Naročnik je še navedel, da ni zavrnil nobene ponudbe in da je po razvrstitvi pravočasnih ponudb glede na merila, preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo družbe SGP TEHNIK d.d., škofja Loka je bil opravljen dne 21.03.2011.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 25.03.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije. Kot poudarja vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delu, ki se nanaša na predložene reference in v delu, ki se nanaša na kadre. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik za podizvajalca, ki naj bi izvajal GOI dela, ni navedel vseh podatkov oziroma ni predložil vseh listin, ki jih je zahteval naročnik. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik od dne 24.02.2011 dalje (torej tudi na dan odpiranja ponudb) v blokadi.

Vlagatelj tudi navaja, da je na vpogledu v ponudbo drugouvrščenega ponudnika (SGP TEHNIK d.d., škofja Loka) ugotovil, da vsebuje evidentne pomanjkljivosti, zaradi katerih bi jo bilo potrebno zavreči.

Naročnik je dne 28.03.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel iz razloga, ker je že v odločitvi o oddaji naročila navedel prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ostalih ponudnikov, ki niso bili izbrani, hkrati pa ni zavrnil nobene ponudbe oziroma je, skladno z drugim odstavkom 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), po razvrstitvi pravočasnih ponudb glede na merila preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Naročnik še navaja, da je dne 21.03.2011, skladno z 22. členom ZJN-2, vlagatelju tudi omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo.

Naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen nepravočasno, saj bi ga moral vlagatelj vložiti najkasneje v roku desetih dni od prejema odločitve o oddaji naročila. Naročnik navaja, da je iz razloga, ker teče rok v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju, z dne 28.03.2011, je vlagatelj dne 29.03.2011 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni uspel izkazati prednosti izbrane ponudbe. Vlagatelj poudarja, da je naročnik v odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika navedel, da ni zavrnil nobene ponudbe. Navedeno pomeni, navaja vlagatelj, da je naročnik očitno pregledal vse ponudbe in jih vse ocenil kot popolne, česar pa v odločitvi ni obrazložil. Iz navedenega razloga, navaja vlagatelj, je bila njegova zahteva za izdajo dodatne obrazložitve upravičena in utemeljena. Če bi mu naročnik sledil in izdal dodatno obrazložitev odločitve, poudarja vlagatelj, bi mu slednja omogočila dovolj časa za pripravo revizijskega zahtevka.

Vlagatelj še zatrjuje, da mu je naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo SGP TEHNIK d.d., škofja Loka (šele) dne 21.03.2011, naveden datum pa sovpada z dnem izteka desetdnevnega roka za vložitev revizijskega zahtevka. Opravljen vpogled, poudarja vlagatelj, je bila tako prva možnost, da se je lahko seznanil s kršitvami v postopku javnega naročanja, kar pomeni, da so mu bile odvzete vse možnosti za uveljavljanja pravnega varstva, naročnik pa je s tem kršil tudi načelo transparentnosti.

Vlagatelj še navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika odkril evidentne nepravilnosti in neskladnosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar je natančno navedel tudi v revizijskem zahtevku, na navedeno pa je naročnika vsaj delno opozoril tudi v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve.

Vlagatelj še zatrjuje, da je potrebno določilo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 tolmačiti in uporabiti tako, da bi moral naročnik, v kolikor odločitev ne vsebuje (tudi) razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, izdati dodatno obrazložitev odločitve, vlagatelj pa bi imel v tem primeru varovan rok za vložitev revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 05.04.2011 Državni revizijski komisiji odstopil vso dokumentacijo.

Po preučitvi celotne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je potrebno presojati ob upoštevanju določila prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom.

V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo je potrebno upoštevati tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ki določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Iz navedenih določb ZRPJN in ZJN-2 izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila. V primeru, kadar so izpolnjeni v ZJN-2 določeni pogoji in ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev, pa začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve. Kadar pogoji za izdajo dodatne obrazložitve niso izpolnjeni in naročnik zahtevo za izdajo zavrže, začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema odločitve o oddaji naročila (in ne od dneva prejema odločitve naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev).

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila (dokument z dne 10.03.2011) prejel 11.03.2011. Zahtevo za dodatno obrazložitev je vlagatelj naročniku posredoval po pošti, in sicer dne 16.03.2011. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel z dokumentom, z dne 17.03.2011, ki ga je vlagatelj prejel dne 18.03.2011. Kot je razvidno iz ovojnice, v kateri je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo, je bil ta oddan priporočeno na pošto dne 25.03.2011.

Ob upoštevanju navedenega dejanskega stanja in določila tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je potrebno v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oziroma ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev. Kot že izhaja iz te obrazložitve, tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izpolnjeni naslednji pogoji:

- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve mora biti vložena pravočasno, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika,
- odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, in
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasno navedbo o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje.

Vlagatelj je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila vložil pravočasno, in sicer dne 16.03.2011, torej v roku treh delovnih dni po prejemu odločitve naročnika (11.03.2011 je bil petek, kar pomeni, da je rok treh delovnih dni začel teči v ponedeljek, dne 14.03.2011, in se je iztekel v sredo, dne 16.03.2011).

Vendar pa za izdajo dodatne obrazložitve ni bil izpolnjen pogoj iz zgoraj navedene druge alineje. Odločitev o oddaji javnega naročila namreč vsebuje razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila pojasnil, da je prejel deset ponudb in da so bile vse ponudbe pravočasne. Naročnik je nato vseh deset ponudb ocenil po štirih merilih za ocenitev ponudb in pri tem navedel tako število točk po vsakem merilu posebej kot tudi skupno število točk, ki jo je prejela vsaka posamezna ponudba ter uvrstitev vsakega izmed sodelujočih ponudnikov. V nadaljevanju obrazložitve je naročnik še navedel, da je pregledal ponudbo najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da je pravilna in primerna oziroma, da je v celoti pripravljena v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. Kot je zapisal naročnik, so v ponudbo priloženi vsi zahtevani dokumenti in obrazci, slednja pa izpolnjuje tudi vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je nadalje pojasnil, da ja najugodnejša ponudba tudi sprejemljiva, saj ne presega višine sredstev, ki so predvidena za izvedbo javnega naročila.

Na podlagi navedenega se je potrebno strinjati z naročnikom v tem, da odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika, in sicer popolnost ponudbe ter najvišje število prejetih točk po vnaprej predvidenih merilih za ocenitev ponudb. Navedeno pa pomeni, da iz obrazložitve izhaja tudi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe - to je nižje število prejetih točk (kot izhaja iz obrazložitve, se je vlagateljeva ponudba uvrstila na tretje mesto od skupaj desetih ponudb), iz česar pa izhaja tudi prednost ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevo ponudbo. Naročnik torej ni, kot zmotno zatrjuje vlagatelj, preveril, ali so popolne vse prejete ponudbe, pač pa je, skladno z določilom drugega odstavka 41. člena ZJN-2, najprej razvrstil vse pravočasne ponudbe glede na merila (točka a drugega odstavka 41. člena ZJN-2), potem pa je preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (točka b drugega odstavka 41. člena ZJN-2) .

Vlagateljeva zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve sicer vsebuje dovolj jasne navedbe o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje. Vlagatelj je zahteval obrazložitev o tem, ali sta ponudbi izbranega in drugouvrščenega ponudnika pravilni in popolni (in sicer je za izbranega ponudnika zahteval podatke o registraciji družbe SINET d.o.o., Ljubljana, informacijo o blokadi računa, podatke o referencah ter podatke o odgovornem vodji del v delu, ki se nanašajo na reference, za drugouvrščenega ponudnika - to je za družbo SGP Tehnik d.d., škofja Loka pa je zahteval informacijo o tem, ali ima poravnane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev iz predhodnih postopkov oddaje javnih naročil).

Kot izhaja iz vlagateljeve zahteve za izdajo dodatne obrazložitve, vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil v zvezi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in prednostmi sprejete ponudbe, kot navaja v pritožbi. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je mogoče z zahtevo za dodatno obrazložitev primarno zahtevati pojasnila v zvezi s tisto vsebino, ki manjka v obvestilu o oddaji naročila in ki je tudi razlog za izdajo dodatne obrazložitve - torej pojasnila v zvezi z razlogi za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika oziroma pojasnila v zvezi s prednostmi izbranega ponudnika. Poleg tega pa je potrebno tudi opozoriti, da ugotavljanje o tem, ali sta ponudbi prvo in drugouvrščenega ponudnika pravilni in popolni ne more biti predmet dodatne obrazložitve odločitve, temveč je lahko predmet postopka pravnega varstva, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj so bili vlagatelju (vsaj nekateri) razlogi, zaradi katerih je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve, očitno znani še preden je zahteval izdajo predmetne listine. Kot je namreč navedel vlagatelj, je naročnika na nepravilnosti v ponudbah izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika opozoril že v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve. Vlagatelju pa je bil v obravnavanem primeru omogočen tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo drugouvrščenega ponudnika. Čeprav je bil vpogled opravljen zadnji (deseti) dan od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, pa je imel vlagatelj še vedno dovolj časa, da bi lahko pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo je namreč vlagatelj navedel le dve "novi" ugotovitvi o domnevnih nepravilnostih v ponudbah izbranega ponudnika in družbe SGP TEHNIK d.d., škofja Loka, ki ju ni navedel že v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve. Nenazadnje pa vlagatelj v pritožbi tudi sam priznava, da je z vložitvijo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve skušal pridobiti "dovolj časa za ustrezno pravno varstvo".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila upravičeno zavrgel. Naročnik je ravnal tudi v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, ki določa, da mora vlagatelju odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev poslati v treh delovnih dneh od prejema zahteve (naročnik je vlagatelju odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev poslal že naslednji dan po prejemu zahteve za izdajo dodatne obrazložitve). Ob upoštevanju tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, je potrebno ob vsem navedenem ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči po prejemu odločitve o oddaji naročila, torej v soboto, dne 12.03.2011, iztekel pa se je v ponedeljek, dne 21.03.2011. Ker je iz ovojnice, v kateri je bil posredovan zahtevek za revizijo, razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 25.03.2011, zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega.

Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 29.03.2011, v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.04.2011

predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- TEHNIšKI šOLSKI CENTER KRANJ, Kidričeva cesta 55, Kranj
- KOVINAR - GRADNJE ST d.o.o., Spodnji Plavž 26, Jesenice
- SMELT d.d., Pot k Sejmišču 30 a, Ljubljana-Črnuče
- SINET d.o.o., Cesta 1. maja 83, Hrastnik
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran