018-036/2011 Splošna bolnišnica Celje
Številka: 018-036/2011-13Datum sprejema: 30. 3. 2011
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava, montaža in servisiranje klimatskih naprav split sistem v Splošni bolnišnici Celje za obdobje dveh let" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.3.2011
odločila:
1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 12.1.2011, se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Obrazložitev:
Naročnik je predmetno javno naročilo, dne 23.12.2010, objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN12446/2010. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 12.1.2011 vložil revizijski zahtevek, v katerem zatrjuje, da je naročnik v enovit postopek oddaje javnega naročila vključil tako dobavo kot montažo novih klimatskih naprav kot tudi servisiranje obstoječih klima naprav, ki so še v garanciji, kar je za vlagatelja sporno, saj mu onemogoča oddajo popolne ponudbe. Vlagatelj je zato naročniku preko portala javnih naročil zastavil konkretna vprašanja glede zahtev razpisne dokumentacije v 7. členu, na katera je naročnik odgovoril dne 3.1.2011 negativno. Naročnik je pojasnil, da naj bi bil namesto proizvajalca "GENERALI" pravilno naveden naziv "FUJITSU GENERAL (EURO) GmbH" in šele na podlagi omenjenega poziva je lahko vlagatelj začel raziskovati pooblaščena podjetja za dobavo, montažo in servisiranje klim te blagovne znamke. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da vlaga revizijski zahtevek z namenom, da se servisiranje obstoječih klimatskih naprav HAIER in FUJITSU GENERAL izvede kot samostojno javno naročilo, saj je za servisiranje le-teh pooblaščen le en distributer. Vlagatelj pojasnjuje, da razume dejstvo, da ima naročnik določene vrste klimatskih naprav še v garanciji in je le-te potrebno ustrezno servisirati, vendar pa slednje po vlagateljevih navedbah ne sme vplivati na omejevanje konkurence pri nabavi novih klimatskih naprav. Vlagatelj želi, da naj se za dobavo in montažo novih klimatskih naprav izvede samostojno javno naročilo, saj je na trgu več usposobljenih ponudnikov za to in so tudi druge klimatske naprave enako dobre oz. še boljše od omenjenih. Vlagatelj predlaga spremembo razpisne dokumentacije, in sicer da se obstoječi predmet razdeli v dva sklopa tako, da se dobava novih klimatskih naprav loči od servisiranja starih. Vlagatelj trdi, da je predmet javnega naročila v obstoječi razpisni dokumentaciji namerno oblikovan tako, da omejuje konkurenco in priviligira dobavitelje klimatskih naprav omenjenih znamk, s čimer je naročnik kršil določbo 6. člena ZJN-2. Tudi nove klimatske naprave namreč lahko ponudi le ponudnik, ki je hkrati tudi pooblaščen serviser klimatskih naprav omenjenih znamk. Vlagatelj ugovarja diskriminatornim razpisnim pogojem, da mora biti ponudnik pooblaščen od proizvajalca za servisiranje klimatskih naprav znamke HAIER in FUJITSU GENERAL in naročnikove zahteve v točki 8. 7. člena OBR-2, za predložitev tega dokazila. Na spletni strani proizvajalca je vlagatelj preveril, kdo je zastopnik za klime omenjene znamke in ugotovil, da je v Sloveniji to podjetje NOTOS d.o.o., ki lahko edino izpolni naročnikove zahteve. Naročnik je s tem diskriminiral vse preostale potencialne ponudnike, kajti en pravni subjekt po vlagateljevih navedbah ne more sodelovati v skupnih ponudbah z več različnimi ponudniki kot partner. Če bi po vlagateljevih navedbah podjetje NOTOS d.o.o. kot distributer omenjenih znamk nastopal kot podizvajalec, njegova usposobljenost in dokazila za izvajanje servisa ne bi izpolnjevala naročnikovih zahtev v delu 8. točke 7. člena razpisne dokumentacije, da mora pooblastilo za izvajanje servisa dokazati ponudnik, ne pa podizvajalec. S tem, ko je naročnik razpisno dokumentacijo oblikoval na način, ko oddaja ponudbe brez posredne ali neposredne vključitve podjetja Notos d.o.o. ni mogoča, je omejil konkurenco in s tem kršil določbo 7. člena ZJN-2. Nadalje vlagatelj opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 14 navedel dobavo, montažo in zagon klimatskih naprav split sistem, za kar pričakuje garancijski rok 3 leta, ni pa zahteval dokazil o pooblaščenem serviserju. Naročnik je po vlagateljevih navedbah dokazljivo razpisal različne (diskriminatorne) pogoje za različne blagovne znamke, s čimer je namerno hotel izločiti ponudnike, ki niso pooblaščeni za dobavo, montažo in servisiranje klim HAIER in FUJITSU GENERAL. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na strani 15 razpisne dokumentacije, v pozicijah A/ 1,01, 1,02, 1,03, 1,04, 1,05 razpisal servisiranje klimatskih naprav Toshiba ter zamenjavo z novimi, za katere je vlagatelj pooblaščen. Toda kljub temu ne more oddati popolne ponudbe, ker servisiranje teh klimatskih naprav predstavlja le del celote predmeta javnega naročila, s čimer naročnik neenakopravno obravnava ponudnike. Vlagatelj zato zahteva, da naročnik spremeni razpisne zahteve tako, da omogoči sodelovanje več ponudnikov in sicer tako, da loči predmet javnega naročila na sklope, izvede ločeno javno naročilo za obstoječe klimatske naprave, ki jih želi servisirati in so v garanciji, ali izvede javno naročilo ločeno za servisiranje po tipih/blagovnih znamkah klimatskih naprav in ločeno za nabavo novih klimatskih naprav. Naročnik ima po vlagateljevih navedbah tudi možnost, da izloči zahtevo po izjavi in dokazilih za servisiranje s strani proizvajalca točno določene tipa blagovne znamke klimatske naprave in zahteva, da naj ponudniki predložijo dokazila o usposobljenosti za montiranje in servisiranje klimatskih naprav, ter zahteva predložitev dokazil o usposobljenosti za ravnanje z ozonom škodljivimi snovmi in flouriranimi toplogrednimi plini, kot je zahtevano po zakonodaji. Vlagatelj še navaja, da je naročnik javno naročilo razpisal po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, pri čemer pa iz ponudbene dokumentacije in objave na portalu ni razvidno, ali bo naročnik vključil pogajanja v postopek ali ne. Ker naročnik tega ni storil, vlagatelj navaja, da si je očitno pridržal pravico, da bo pogajanja v ta postopek vključil po svoji lastni presoji in zgolj po potrebi, če mu npr. najugodnejši ponudnik ne bo všeč, medtem ko načelo transparentnosti zahteva izvedbo postopka po vnaprej znanem protokolu. Vlagatelj zato od naročnika zahteva, da v razpisni dokumentaciji in na portalu jasno zapiše, ali bo v postopek oddaje predmetnega javnega naročila vključil tudi pogajanja. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila oz. podredno, da sporne določbe obstoječe razpisne dokumentacije spremeni tako, da bodo v celoti spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, ter mu povrne stroške postopka.
Naročnik je dne 27.1.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da je z objavo odgovorov dne 3.1.2011 na Portalu javnih naročil spremenil razpisno dokumentacijo. Navedel je le, da je pravilna navedba proizvajalca FUJITSU GENERAL, ker je prišlo do tiskarske napake, medtem ko je vlagatelj lahko že sam ugotovil, za katerega proizvajalca gre. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da je nefleksibilen in diskriminatoren, ter da preferira enega ponudnika in s tem povzroča, da vlagatelj ne more predložiti ponudbe. Naročnik pri tem opozarja, da je vlagatelj dne 12.1.2011 ob 10.28 uri pri naročniku oddal ponudbo, še pred tem pa je na pošto oddal zahtevek za revizijo. Naročnik poudarja, da je v predmetnem javnem naročilu prejel šest ponudb in nobena ponudba ni ponudba podjetja NOTOS d.o.o., ki jo vlagatelj navaja. Naročnik prav tako v celoti prereka vlagateljeve navedbe, da je za servisiranje obstoječih klim pri naročniku pooblaščen le en distributer. Na uradni strani, ki jo omenja vlagatelj, sta za Slovenijo uradno navedena dva distributerja, in sicer DINES ITS d.o.o. in NOTOS d.o.o., pri čemer klimatske naprave servisirajo pooblaščeni serviserji in ne distributerji. Pooblaščenih serviserjev pa je po naročnikovih navedbah preko 40. Naročnik pri tem izpostavlja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisal oz. zahteval točno določenih znamk klimatskih naprav in ni zahteval točno določenih klimatskih naprav, ter s tem javno naročilo oblikoval v nasprotju z določbo 2. odstavka 6. člena ZJN-2. Ob tem naročnik poudarja, da ne more in ne sme razpisnih pogojev, ki jih je postavil, popravljati in oblikovati tako, da bi jih prilagodil vlagatelju zgolj iz razlogov, ker jih sam vlagatelj ni sposoben izpolnjevati. Naročnik v nadaljevanju vlagatelju pritrjuje, da v ponudbeni dokumentaciji ni pričakovati nobenih posebnih zahtev po dokazilih o pooblaščenem serviserju glede novih klimatskih naprav. Glede izbire postopka naročnik navaja, da lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja. Naročnik priznava, da v objavi na Portalu javnih naročil ni izpolnil IV.11.7. točke, ki določa, ali bo naročnik v postopek vključil pogajanja, saj je ustrezno izpolnil točko IV.1.5., da bo postopek izvedel v eni fazi. Naročnik ugovarja vlagateljevemu zatrjevanju o netransparentnem naročnikovem ravnanju. Za predmetno javno naročilo je naročnik izbral zakonsko predpisan postopek in tudi način objave je bil povsem v skladu z določili ZJN-2, kar je naročnik tudi opisal in pojasnil. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 3.2.2011, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom, z dne 4.2.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7.2.2011, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN pozvala družbo Notos d.o.o., da pojasni, ali je pooblaščena s strani navedenega proizvajalca za izdajo potrdila, ki dokazuje, da je posamezna pravna oseba pooblaščena za servisiranje klimatskih naprav znamke HAIER in FUJITSU GENERAL. Državna revizijska komisija je prejeta pooblastila posredovala dne 7.3.2011 v izjasnitev vlagatelju in naročniku.
Dne 15.3.2011 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo, z dne 14.3.2011.
V obravnavanem primeru so med strankama sporne zahteve razpisne dokumentacije, s katerimi naročnik od ponudnikov zahteva, da so pooblaščeni za servisiranje klimatskih naprav znamke HAIER in FUJITSU GENERAL. Vlagatelj želi, da se predmetno javno naročilo razdeli na dva sklopa, in sicer dobava in montaža klimatskih naprav split sistem v en sklop in servisiranje klimatskih naprav v drugega.
Državna revizijska komisija je pri razreševanju predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila, v naročnikove odgovore na ponudnikova vprašanja, objavljene na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN12446/2010, na spletno stran FUJITSU GENERAL, v dopis družbe FUJITSU GENERAL GmbH z dne 4.3.2011 družbi Notos d.o.o., dopis družbe MB FRIGO Grupa d.o.o. družbi Notos d.o.o., z dne 8.3.2011, v pripravljalno vlogo vlagatelja, z dne 14.3.2011, v Zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 12.1.2011 in ponudbo Duško Mijatovič s.p. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Tehnične specifikacije ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 s spr.) v 37. členu. Določba 2. odstavka 37. člena ZJN-2 nalaga naročnikom obveznost, da določijo takšne tehnične specifikacije, ki omogočajo enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, iz navedene določbe izhaja, da je naročnik pri postavljanju tehničnih specifikacij sicer samostojen in določi zanj najbolj primerne in potrebne tehnične specifikacije, vendar pa pri tem skladno z zakonsko omejitvijo ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim onemogočale udeležbo.
V obravnavanem primeru je med strankama sporna naročnikova zahteva, določena v 1. členu razpisne dokumentacije, da predmet javnega naročila obsega: dobavo, montažo in servisiranje klimatskih naprav split sistem v Splošni bolnišnici Celje za obdobje dveh let. Naročnik je namreč v 8. točki 7. člena razpisne dokumentacije določil:"da je ponudnik pooblaščen od proizvajalca za servisiranje klimatskih naprav znamke HAIER in GENERALI. Naročnik ima namreč tovrstne klimatske naprave še v garanciji.
Dokazilo: Ponudnik predloži izjavo (OBR-6A) in dokazilo."
Naročnik je na Portalu javnih naročil v zvezi z omenjeno točko pojasnil, da je pravilna navedba proizvajalca FUJITSU GENERAL (EURO) GmbH. Vlagatelj zatrjuje, da bi predmet predmetnega javnega naročila moral oblikovati v dva sklopa tako, da se javno naročilo nabave in montaže klimatskih naprav loči od storitev servisiranja obstoječih naprav.
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da se sporna naročnikova zahteva nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, katerega naročniki opišejo z določenimi tehničnimi zahtevami. Slednja velja za vse ponudnike enako in se pri tem pojavi vprašanje, če je po svoji naravi diskriminatorna, kakor to v obravnavanem primeru zatrjuje tudi vlagatelj. Iz revizijskih zatrjevanj vlagatelja namreč nesporno izhaja, da vlagatelj sporne tehnične zahteve naročnika po servisiranju klimatskih naprav HAIER in FUJITSU GENERAL ne izpolnjuje, zaradi česar kljub temu, da izpolnjuje preostale naročnikove zahteve, ne more oddati popolne ponudbe. Toda zgolj na podlagi navedenega dejstva ni mogoče enostransko zaključiti, da je naročnikova zahteva diskriminatorna. Kajti če naročnik ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posamezen ponudnik, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z določili ZJN-2 še ni mogoče očitati. Pomembno je, da naročnik tehnične zahteve v vsakem posameznem primeru jasno določi in pri tem ne omejuje konkurence oziroma zaradi okoliščin, ki v danem primeru niso objektivno opravičljive. Kajti naročniku načeloma ni mogoče preprečiti, da zahteva takšno storitev, ki bi vsebovala zanj najbolj primerne tehnične zahteve, razen če te ne bi bile postavljene iz objektivno opravičljivih razlogov. Če bi naročniku naložili prilagoditev njegovih zahtev zmožnostim potencialnih ponudnikov, to ne bi imelo za posledico le znižanja naročnikovih zahtev, marveč bi pomenilo tudi poseganje v naročnikovo avtonomno pravico do njihovega samostojnega oblikovanja. Poleg tega bi naročnikov umik sporne zahteve iz razpisne dokumentacije iz razloga, ker je eden izmed ponudnikov ne more izpolniti, neupravičeno postavil v slabši položaj tistega ponudnika, ki takšno naročnikovo zahtevo lahko izpolni, zato samo dejstvo, da zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnjuje določen ponudnik, še ne pomeni kršitve načela enakopravnosti (sodba Sodišča EU št. C-513/99 Concordia Bus Finland Oy Ab). V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevo po servisiranju klimatskih naprav omenjenih znamk postavil iz razloga, ker jih ima še v garanciji in z njimi razpolaga, s čimer je po oceni Državne revizijske komisije dovolj tehten oz. objektivno opravičljiv razlog za postavitev takšne zahteve. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da spornih tehničnih zahtev po servisiranju klimatskih naprav omenjenih znamk zaradi razlogov, ki niso v njegovi domeni, ne more zagotavljati oziroma ponuditi, zato o diskriminatornosti v obravnavanem primeru ne moremo govoriti.
Glede vlagateljevih očitkov o oblikovanju sklopov pa je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah (npr. št. 018-70/2009, 018-122/2009) že večkrat zavzela stališče, da je namen zakona usmerjati naročnike, da predmet javnega naročanja oblikujejo v sklope v smislu 31. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2, ki pojasnjuje, da je "sklop" del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno. Naročnik je pri oblikovanju predmeta javnega naročanja načeloma avtonomen. Prepovedano je le oblikovanje naročila v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da se naročnik izogne predpisanim postopkom oddaje javnega naročila (kot izhaja iz 3. odstavka 14. člena ZJN-2), oziroma, da naročnik s tem neupravičeno priviligira večje ponudnike (kar izhaja iz 2. odstavka 6. člena ZJN-2). Namen ZJN-2 namreč ni, da bi posegal v objektivno opravičljive poslovne odločitve naročnika, pri katerih je le-ta (v okviru določil ZJN-2) avtonomen, vendar pa je potrebno po drugi strani zakon interpretirati tudi v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (ki v 2. odstavku 6. člena ZJN-2 usmerja naročnike k oddaji javnih naročil v sklopih, pri čemer mora biti zagotovljena nediskriminatorna obravnava in s tem večja dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom). Odločitev o tem, ali se bo posamezno javno naročilo oddalo po sklopih ali ne, tako torej ni stvar povsem proste presoje naročnika, ampak mora slednji pri odločitvi o tem vsekakor upoštevati tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja po sklopih morebiti diskriminatorna do ponudnikov, oziroma ali jih takšna odločitev ovira, ali jim celo onemogoča sodelovanje v posameznem postopku oddaje javnega naročila. Čeprav lahko naročniki praviloma ravno iz razloga, ker predmet javnega naročila razdelijo na več zaokroženih enot, na ta način pridobijo cenovno ugodnejše ponudbe, pa je potrebno po drugi strani upoštevati, da lahko prav nabava več vrst storitev od istega ponudnika privede do ugodnejših cen ponujenih storitev. Pri tem je zlasti pomembno, ali obstaja za takšno storitev v enotnem sklopu na relevantnem trgu dovolj ponudnikov, pri čemer relevanten trg ne pomeni nujno le domačega (nacionalnega) trga.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih navedb, da je naročnikova združitev predmeta javnega naročila, in sicer servisiranje klimatskih naprav obstoječih znamk in nabava ter montaža novih klimatskih naprav, diskriminatorna, vpogledala v Zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 12.1.2011. Pri tem je Državna revizijska komisija preverjala vlagateljeve trditve, da lahko predmetno naročilo izpolni le družba Notos d.o.o., ker je edini distributer proizvajalca FUJITSU GENERAL (EURO) GmbH in lahko le-ta izpolni naročnikove zahteve iz 8. točke 7. člena razpisne dokumentacije, s katerimi je vlagatelj v obravnavanem primeru dokazoval diskriminatorno postopanje naročnika. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda na spletno stran proizvajalca FUJITSU GENERAL (EURO) GmbH ugotavlja, da družba Notos d.o.o. ni edini pooblaščeni distributer za področje Slovenije, temveč je pooblaščena tudi družba DINES d.o.o. Iz Zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da je ponudbo oddalo šest ponudnikov, med katerimi se družba Notos d.o.o. ne pojavlja, se pa v eni izmed ponudb ponudnikov (Duško Mijatovič s.p.) poleg potrdila za pooblaščeni servis klimatskih naprav omenjenih znamk nahaja tudi spisek 45 družb oz. pooblaščenih monterjev in serviserjev s strani družbe Notos d.o.o. Državna revizijska komisija je zato pri družbi Notos d.o.o. preverila, ali razpolaga s pooblastilom s strani obeh omenjenih proizvajalcev za usposabljanje za servisiranje. Družba Notos d.o.o. je obe pooblastili za usposabljanje za servisiranje obeh zahtevanih znamk predložila, Državna revizijska komisija je želela zgolj preveriti, ali distributerji lahko razpolagajo tudi s pooblastili s strani proizvajalcev za usposabljanje servisiranja klimatskih naprav. Kar bi pomenilo, da kljub temu, da je distributer za področje Slovenije za proizvajalca določne znamke zgolj določena družba, lahko slednja na podlagi pooblastil še vedno izvaja in usposobi več pravnih subjektov, s čimer se krog pravnih subjektov, ki izpolnjuje naročnikove zahteve, znatno razširi. Državna revizijska komisija na podlagi spiska 45 pooblaščenih serviserjev, pri čemer se v veljavnost pooblastil ni spuščala, ker je predmet presoje razpisna dokumentacija, sklepa, da so takšni primeri mogoči, zato omejevanju konkurence zgolj iz razloga, ker vlagatelj razpisne zahteve ne izpolnjuje v obravnavanem primeru, ni mogoče govoriti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da omenjena družba Notos d.o.o. ni edina družba, ki je pooblaščena za distribucijo proizvodov omenjenega proizvajalca. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z oblikovanjem predmeta javnega naročila želel omejiti konkurenco.
Glede vlagateljevih očitkov o vključitvi pogajanj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da določba 2. odstavka 32. člena ZJN-2 določa, da naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja. Navedeno pomeni, da je v naročnikovi prosti presoji, ali bo pogajanja vključil ali ne. Če naročnik pogajanj v razpisni dokumentaciji ni predvidel, slednja niso možna. Slednje izhaja tudi iz objave na Portalu javnih naročil, kjer pogajanja niso eksplicitno navedena, zato jih tudi ni mogoče izvajati.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroške za plačano takso v višini 2.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 30.3.2011
Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje,
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.