018-063/2011 Republika Slovenija, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje medijskih in promocijskih aktivnosti v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011 - 2014" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STUDIO 3S, d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Dušan Kecman, Vurnikova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Dunajska 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.3.2011

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.2.2011 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje medijskih in promocijskih aktivnosti v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011 - 2014", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10055/2010 z dne 20.10.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 207-316357 z dne 23.10.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.10.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje medijskih in promocijskih aktivnosti v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011 - 2014".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10055/2010 z dne 20.10.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 207-316357 z dne 23.10.2010.
Dne 14.1.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku ARNOLDVUGA, d.o.o., Levstikov trg 7, Ljubljana (čeprav naročnik kot izbranega ponudnika navaja zgolj omenjeno družbo, je iz predložene ponudbe razvidno, da so v postopku oddali skupno ponudbo konzorcialni partnerji ARNOLDVUGA, d.o.o., Levstikov trg 7, Ljubljana, CLASS I, d.o.o., Vošnjakova 9, Ljubljana, špela Polak, s.p., Za žago 10, Bled, ARAGON, d.o.o., Litostrojska 44c, Ljubljana ter Polona Marinček, s.p., Scopolijeva ulica 18, Ljubljana; navedeni ponudniki v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudbi izbranega ponudnika je naročnik po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba dodelil skupno 69,7 točk. Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik ponudbo ponudnika Agencija Imelda, d.o.o., Ljubljana, točkoval z 63,4 točkami, vlagateljevo ponudbo (ki je bila po ugodnosti torej na tretjem mestu) pa skupno s 57,5 točkami.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.2.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb kršil načelo transparentnosti (prvi odstavek 8. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2)), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (prvi odstavek 9. člena ZJN-2) ter 48. člen ZJN-2.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj najprej navaja zahtevo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz razdelka "Kadrovska sposobnost ponudnika", v zvezi s čemer zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil zahtevanega vpogleda v obrazca Obr-8a in Obr-8b, kot sta bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj vztraja, da bi mu naročnik vpogled v zahtevane podatke moral omogočiti, saj imena in priimki strokovnjakov ne morejo biti osebni podatek - z njihovimi referencami izbrani ponudnik namreč dokazuje izpolnjevanje pogojev. Ob tem vlagatelj predlaga, da izpolnjevanje pogojev preveri Državna revizijska komisija.
Vlagatelj v revizijskem zahtevku dalje navaja merila, ki jih je naročnik določil za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. S tem v zvezi naročniku očita, da je merila uporabil v neskladju s prvim odstavkom 8. člena ZJN-2 in v nasprotju s petim odstavkom 48. člena ZJN-2, saj izbrani ponudnik ni bil izbran na pregleden način, prav tako pa naročnik pri ocenjevanju vseh ponudb meril ni uporabil na način, kot so bila opisana in vrednotena v razpisni dokumentaciji, s čemer je kršil načelo transparentnosti in enake obravnave ponudnikov. Vlagatelju je najprej sporna uporaba meril in dodeljevanje točk pod točko B. Pri tej je naročnik določil kvalitativno merilo in maksimalno število točk, pri čemer pa iz obvestila o oddaji naročila po vlagateljevem mnenju ni mogoče razbrati, po kakšnem kriteriju je naročnik dodeljeval točke po posameznih podmerilih. Vlagatelj ob tem navaja naročnikovo obrazložitev podeljenih točk njegovi ponudbi, ponudnika Agencija Imelda, d.o.o., ter ponudbi izbranega ponudnika, pri čemer opozarja, da mora naročnik zagotoviti preglednost uporabljenih meril. Vlagatelj izraža mnenje, da je iz odločitve o oddaji in opisa dodeljenih točk razvidno, da je naročnik te dodeljeval arbitrarno in po svojem subjektivnem prepričanju. Točkovanja ni mogoče preveriti, tako pa tudi ne zagotoviti enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je v ocenjevanje vključil kriterije, ki niso bili določeni vnaprej in so bili tudi sicer uporabljeni brez natančne definicije in obrazložitve.
Naročnik je po vlagateljevem mnenju kršil načelo transparentnosti ter enakopravne obravnave ponudnikov tudi pri uporabi merila, določenega pod točko C. Na vpogledu v ponudbe ostalih ponudnikov je vlagatelj ugotovil, da je naročnik priznaval tudi reference, ki jih ne bi smel. Naročnik je namreč pri omenjenem merilu določil, da bo upošteval dodatne reference z vseh področij, specificiranih v 14. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V omenjenem členu je določil minimalne pogoje, ki so jih morali izpolnjevati ponudniki, pri merilu pa je dodeljeval točke za dodatne reference. Vlagatelj najprej izpostavlja, da ni jasno, katere reference je naročnik priznal oziroma katere je sploh smel priznati. Izpostavlja tudi, da je naročnik s postavitvijo merila postavil v neenakopraven položaj ponudnike, ki so nastopali samostojno - izbrani ponudnik, kateremu je naročnik priznal 22 referenc, je namreč nastopal v skupni ponudbi, s čemer je bil favoriziran. Vlagatelj dalje navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je naročnik upošteval tudi reference, ki niti po vrednosti niti po vsebini niso primerljive predmetu javnega naročila. Nekatere reference so bile poleg tega štete dvakrat, podpisnik nekaterih referenc pa je celo partner v ponudbi izbranega ponudnika, družba ARNOLDVUGA, d.o.o., Ljubljana. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju izbranemu ponudniku lahko priznal največ šest referenc, prav tako pa mu ni jasno, zakaj naročnik ni priznal nekaterih od referenc, ki jih je v svoji ponudbi navedel sam.
Vlagatelj povzema, da je naročnik merila za ocenjevanje uporabil na način, ki je z vidika objektivnega preverjanja ocenjevanj posameznega ponudnika sporen, na podlagi tako zapisanih in uporabljenih meril pa ni mogel objektivno oceniti ponudnikov in jim dodeliti ustreznega števila točk. Vlagatelj poudarja, da bi moral naročnik način ocenjevanja izvesti jasno in nedvoumno, vsak ponudnik pa bi moral natančno vedeti, zakaj je dobil določeno število točk, ne pa, da je to prepuščeno naročnikovi arbitrarni in subjektivni presoji, niti dodeljenih točk z naročnikovim načinom ocenjevanja ni mogoče objektivno preveriti.
Vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila oziroma odločitev naročnika (o oddaji javnega naročila) in se naročniku naloži, da pripravi javno naročilo oziroma ocenjevanje z vnaprejšnjo jasno opredelitvijo, kar v okviru podmeril točke B bo sploh ocenjeval in koliko posameznih (ne skupnih) točk bo za to podelil, saj je ponudbe mogoče le na ta način objektivno in pregledno oceniti in tudi preverljivost in primerljivost ponudb je možna le z vnaprejšnjo jasno opredelitvijo dodeljevanja točk. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Na naročnikov poziv je vlagatelj z vlogo z dne 11.2.2011 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Partner v ponudbi izbranega ponudnika, družba ARNOLDVUGA, d.o.o., Ljubljana, je dne 14.2.2011 na naročnika naslovila vlogo, v kateri je pojasnil svoja stališča v zvezi z vlagateljevim revizijskim zahtevkom.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 23.2.2011, s katerim je tega zavrnil. V obrazložitvi dokumenta naročnik najprej ponovno pojasnjuje način ocenjevanja posameznih ponudb po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe o kršitvi načela transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. S tem v zvezi pojasnjuje, da iz zapisnika o vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila izhaja, da so bili tekom vpogleda podatki priloge št 8.b zaščiteni oziroma zavarovani tako, da so bili prikriti osebni podatki pri ponudbi ARNOLDVUGA, d.o.o., hkrati pa je bil omogočen vpogled v 9. in 10. točko omenjene priloge. Naročnik ugotavlja, da med njim in vlagateljem ni spora o tem, ali izbrani ponudnik pogoj glede kadrovske sposobnosti izpolnjuje ali ne; vlagatelj namreč navaja zgolj, da posameznega dejstva ni mogel preveriti, kar pa ne pomeni, da tako dejstvo obstaja ali pa ne. Naročnik sicer soglaša s predlogom, da izpolnjevanje pogojev preveri Državna revizijska komisija.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke glede uporabe meril v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena ZJN-2 in petim odstavkom 48. člena ZJN-2. Naročnik zatrjuje, da je postopek izpeljal transparentno, izbrani ponudnik pa je bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Naročnik poudarja, da je pri ocenjevanju ponudb uporabil le tista merila, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji, in sicer na način, kot so bila v tej opisana in ovrednotena. Naročnik meni tudi, da meril po roku za oddajo ponudb ni dopustno izpodbijati.
Kot slednje, naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na uporabo merila pod točko C. Naročnik poudarja, da je njegova odločitev razvidna iz dokumenta Ocenjevanje ponudb, št. 430-74/2010-24, ki je skladen z razpisno dokumentacijo postopka. Če je vlagatelj menil, da merilo ni bilo ustrezno, bi moral to izpodbijati že v fazi pred potekom roka za oddajo ponudb. Prav tako so neutemeljene navedbe, ki se nanašajo na vrednost referenc, saj naročnik vrednostne omejitve za te ni postavil. Vlagatelj za posamezne reference zgolj pavšalno navaja, da niso ustrezne po vsebini, ne navede pa, zakaj niso ustrezne oziroma primerljive predmetnemu javnemu naročilu niti s tem v zvezi ne ponuja dokazov. Po mnenju naročnika so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe glede navajanja istih referenc s strani različnih partnerjev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.3.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 7.3.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je podal tudi dodatno pojasnilo glede štetja referenc in dodatnih referenc.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja tako argumente v prid predlagani razveljavitvi celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot argumente v prid ravno tako predlagani razveljavitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila; v primeru ugotovitve utemeljenosti takšnega predloga, bi bilo odločanje o predlagani razveljavitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila namreč brezpredmetno.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku kot sporno izpostavlja merilo "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrtaâ??"

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil skupno tri merila, in sicer:

- "A. Merilo ponujene cene storitev medijskih in promocijskih aktivnosti (SKUPINA I), višine odstotka provizije pri zakupu oglaševalskega prostora (SKUPINA II) in cene izvajalske ure za izvedbo medijskih in promocijskih aktivnosti (SKUPINA III) v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011-2014, bo naročnik ugotovil v postopku cenovnega točkovanja, tako da bo SKUPINA I znašala 20% ali največ 20 točk, SKUPINA II 5% ali največ 5 točk in SKUPINA III 15% ali največ 15 točk. Najvišje možno doseženo število točk za vse tri skupine bo 40% ali 40 točk";

- "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrta v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011-2014, ki za potrebe naročnikovega ocenjevanja temelji na primeru vrednotenja vsebine, znaša 40% ali 40 točk";

- "Merilo dodatnih referenc ponudnika, ki za potrebe naročnikovega ocenjevanja temelji na številu referenc, znaša 20% ali 20 točk. Naročnik bo upošteval dodatne reference od 1.1.2008 z vseh področij, specificiranih v 14. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v okviru tehnične sposobnosti. Reference ponudnikov podizvajalcev ne predstavljajo referenc ponudnika."

Merilo "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrtaâ??" je naročnik razdelil na naslednja podmerila:

- Kakovost in ustreznost predstavljenega načina vsebinske izvedbe akcijskega načrta v okviru OP ROPI, OP RČV in OP RR v obdobju 2011-2014 (do največ 13 točk),
- Kakovost in ustreznost predstavljenega načina uporabe komunikacijskih orodij v relaciji do ciljnih skupin v okviru OP ROPI, OP RČV in OP RR v obdobju 2011-2014 (do največ 13 točk),
- Izvirnost predstavljenega akcijskega načrta v okviru OP ROPI, OP RČV in OP RR v obdobju 2011-2014 (do največ 8 točk) ter
- Ustreznost vključitve okoljskega in trajnostnega vidika ter vidika enake možnosti v akcijskem načrtu v okviru OP ROPI, OP RČV in OP RR v obdobju 2011-2014 (do največ 6 točk).

Naročnik je ob tem določil še:

"Naročnik pričakuje le eno idejno zasnovo akcijskega načrta informiranja in obveščanja javnosti za vse tri operativne programe. Znotraj ene idejne zasnove akcijskega načrta informiranja in obveščanja javnosti pa je lahko razdelitev na posamezen operativni program (OP), saj je potrebno upoštevati pri ciljnih skupinah specifičnost glede na posamezne operativne programe in temu primerno uporabiti komunikacijska orodja.

Naročnik ne bo upošteval idejne zasnove, ki bo zgolj kopija komunikacijskega načrta naročnika. Naročnik pričakuje, da bo ponudnik pristopil k pripravi idejne zasnove na izviren način.

V ponudbi priložena idejna zasnova akcijskega načrta aktivnosti informiranja in obveščanja javnosti (Obr. - 4) je samo predlog naročniku tekom razpisnega postopka in se pri izvajanju storitve ustrezno razdela, dopolni in prilagodi dejanskemu poteku projekta.

Ponudnik mora v idejni zasnovi v posebnem poglavju opredeliti predvideno število ur za izvedbo storitev specificiranih v 19. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v okviru specifikacije storitev od točke 2 do točke 6 (Obr. 4)."

Iz določil četrtega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Skladno z določili petega odstavka istega člena mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim pojasnjuje še, da mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno, objektivno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovih navedbah, da naročnik pri ocenjevanju ponudb, prejetih v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, merila "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrtaâ??" ni uporabil na način, kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji postopka. Iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 14.2.2011 je namreč razvidno, da je naročnik v okviru navedenega merila (in njegovih podmeril) prejete ponudbe ocenjeval po kriterijih, ki v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, iz omenjenega dokumenta izhaja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb brez podlage v razpisni dokumentaciji ugotavljal "rdečo nit" strategije, konkretnost stroškovnega/časovnega orisa akcijskega načrta, splošni vtis koherentnosti, izvedljivosti in konkretnosti akcijskega načrta, razdelanost ciljnih skupin, podprtost predlaganih orodij z ustreznimi podlagami itd. Naročnik v razpisni dokumentaciji, kot ravno tako utemeljeno izpostavlja vlagatelj, ni pojasnil kaj zanj pomeni "rdeča nit", kaj pomeni smiselno vključevanje posameznih aktivnosti, kaj pomeni, da ponudnik te povezuje shematično, časovno in tudi sicer, kaj zanj predstavlja konkretnejši časovni in stroškovni okvir, po kakšnem kriteriju je ocenil, da je splošni vtis koherentnosti, izvedljivosti in konkretnosti akcijskega načrta dober ali zelo dober itd., kar pa so vse pojmi in argumenti, ki jih je uporabil pri ocenjevanju prejetih ponudb. Kot utemeljeno pa vlagatelj izpostavlja tudi, da iz opisa podeljenih točk ni razvidno, koliko točk je naročnik podelil za "rdečo nit"v načrtu, koliko za vključevanje posameznih orodij, koliko za opredelitev ciljnih skupin itd.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovi ugotovitvi, da je naročnik vrednotenje prispelih ponudb v okviru merila "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrtaâ??" izvedel arbitrarno in brez podlage v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, t.j. v neskladju z določili 48. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija pa ugotavlja tudi, da merilo "B. Merilo kakovost in ustreznost predlaganega akcijskega načrtaâ??" (s podmerili) v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (in objavi javnega naročila) tudi sicer ni opisano tako, da bi bila izključena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb in da bi se ponudniki že vnaprej lahko seznanili z elementi, ki jih bo naročnik upošteval pri vrednotenju ponudb. V okviru omenjenega merila (in njegovih podmeril) naročnik namreč zgolj abstraktno določa kriterije za točkovanje ponudb, dejansko točkovanje pa mora biti tako neobhodno vselej izvedeno s konkretizacijo teh kriterijev, za katero pa podlage v razpisni dokumentaciji ni. Na ta način je omogočena arbitrarnost (tudi morebitnega ponovnega) ocenjevanja, posledično pa nezmožnost medsebojne primerljivosti posameznih ponudb in naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja in vrednotenja, kar je v nasprotju z določili 48. člena ZJN-2 - v skladu s temi določili bi namreč moral naročnik natančno definirati posamezne elemente obravnavanega merila ter način njegovega ocenjevanja, metodologijo ocenjevanja pa bi moral v največji možni meri (kolikor je to glede na predmet javnega naročila mogoče) objektivizirati.

Ker ugotovljene kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na drugačen način ni mogoče sanirati, je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.2.2011 ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje medijskih in promocijskih aktivnosti v okviru operativnih programov evropske kohezijske politike za obdobje 2011 - 2014", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10055/2010 z dne 20.10.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 207-316357 z dne 23.10.2010.

V poledici takšne odločitve Državna revizijska komisija preostalih navedb vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka, s katerimi ta utemeljuje ravno tako predlagano razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ni obravnavala; obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje več pravnega interesa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 1.400,00 EUR, povečano za DDV, kot stroške nagrade za revizijski postopek, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek, ter v višini 20,00 EUR, povečano za DDV, kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski postopek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR,
- pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado za revizijski postopek, saj to ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.3.2011



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Republika Slovenija, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Dunajska 58, Ljubljana,
- ARNOLDVUGA, d.o.o., Levstikov trg 7, Ljubljana,
- CLASS I, d.o.o., Vošnjakova 9, Ljubljana,
- špela Polak, s.p., Za žago 10, Bled,
- ARAGON, d.o.o., Litostrojska 44c, Ljubljana,
- Polona Marinček, s.p., Scopolijeva ulica 18, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Dušan Kecman, Vurnikova 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran