018-042/2011 Elektro Celje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbije, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Dobava opreme in elektromontažna dela 110 kV Daljnovod Lava - Podlog" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELSA Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev breg 15, Gornja Radgona, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE d.d., Vrunčeva 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.03.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN-NVV-17/2010, z dne 06.01.2011.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.984,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.05.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 21.05.2010, pod št. objave JN 4143/2010. Naročnik je dne 16.01.2011 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-NVV-17/2010, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma C&G d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana in Elektrovod Holding a.s. (sedaj SAG ELV Slovensko a.s.), Čulenova 5, Bratislava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 17.01.2011 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 21.01.2011, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 18.01.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bila njegova (cenovno najugodnejša) ponudba izločena iz razloga, ker naj bi bila ponujena v variantah. Vlagatelj zatrjuje, da temu ni tako ter da je v ponudbi zgolj navedel, da se izvedba daljnovoda lahko izvede z materiali, ki jih proizvajajo različni proizvajalci.

Vlagatelj poudarja, da so z razpisno dokumentacijo natančno določene tehnične specifikacije in da je v ponudbi zagotovil, da bo javno naročilo izvedel v skladu s to dokumentacijo, pri čemer je navedel, da poslovno sodeluje z različnimi dobavitelji, ki izdelujejo tehnično enak elektroinštalacijski material ter da lahko naročnik izrazi svoje prioritete glede proizvajalca tega materiala (ki sicer ustreza vsem tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije). Vlagatelj v zvezi s tem še zatrjuje, da je predmet njegove ponudbe prav takšna izgradnja daljnovoda kot je zahtevana v razpisni dokumentaciji, brez kakršnihkoli sprememb ali variant, ponujena cena pa je enaka ne glede na proizvajalca materiala. Vlagatelj poudarja, da ni podal variantne ponudbe v smislu 42. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), oziroma ni ponudil različnih izvedb javnega naročila, pač pa eno samo in točno takšno kot izhaja iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj pojasnjuje, da je situacija podobna, kot če bi naročnik zahteval vgradnjo klasične žarnice na volframovo nitko, moči 60W, s klasičnim navojem E27, ponudnik pa bi mu ponudil prav takšno žarnico s pripisom, da lahko naročnik izbere proizvajalca Philips, Tunsgram ali Osram, pri čemer bi se ponudnik obvezal, da je cena vseh treh artiklov enaka.

Vlagatelj se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-15/04 in poudarja, da bi moral naročnik ugotoviti, da je njegova ponudba popolna, dodatno ponujene možnosti pa spregledati.

Vlagatelj še navaja, da Državna revizijska komisija v predhodnem revizijskem postopku ni razpolagala s pojasnili, s katerimi je naročnik spremenil zahtevo, ki se nanaša na zahtevane reference. Vlagatelj poudarja, da je njegova ponudba, ob upoštevanju spremenjene dokumentacije, pravilna, popolna in ustrezna.

Vlagatelj še zatrjuje, da je izpolnil tudi naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na zahtevane reference odgovornega vodje del. Ta pogoj, poudarja vlagatelj, izpolnjuje njegov podizvajalec, kot dejanski izvajalec tega segmenta del.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (znotraj roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN) dopolnil zahtevek za revizijo (vloga, z dne 21.01.2011). Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom, z dne 07.12.2010, pozval, naj ponudbo dopolni, in sicer z izjavo o podaljšanju veljavnosti ponudbe, z novo garancijo za resnost ponudbe ter z izjavo, da tuji partner ni bil obsojen za kaznivo dejanje in da ni v postopku prisilne poravnave.
Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil z notarsko potrjeno izjavo družbe Elektrovod holding a.s., Bratislava o nekaznovanosti in z izjavo, da zoper njo ni začet postopek prisilne poravnave. Obe izjavi sta datirani na dan 28.06.2010 ter notarsko overjeni dne 10.12.2010. Ker družba Elektrovod holding a.s., Bratislava od 01.09.2010 ne obstaja več (saj se je spojila z družbo SAG Slovak Holding a.s., Bratislava v družbo SAG ELV Slovensko a.s., Bratislava), poudarja vlagatelj, takšnih izjav Elektrovod holding a.s., Bratislava ne more dati. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik tako ni mogel odpraviti formalne nepopolnosti ponudbe, saj ni podal izjave tujega partnerja, pač pa izjavo neobstoječe družbe. Ker izbrani ponudnik po naročnikovem pozivu ponudbe ni ustrezno dopolnil, poudarja vlagatelj, bi ga moral naročnik izločiti.

Vlagatelj še navaja, da je družba SAG ELV Slovensko a.s., Bratislava sicer univerzalni pravni naslednik družbe Elektrovod holding a.s., Bratislava, kar pa še ne pomeni, da novonastali družbi ni potrebno predložiti ustreznih izjav. Ker je naročnik sprejel izpodbijano odločitev dne 06.01.2011, bi moral izbrani ponudnik izpolnjevati pogoje prav na ta dan, kar pomeni, da bi morala družba SAG ELV Slovensko a.s., Bratislava izpolnjevati vse pogoje iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je s sklepom, z dne 26.01.2011, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Kot poudarja naročnik, je izbrani ponudnik pravočasno podaljšal veljavnost svoje ponudbe, prav tako pa ga je tudi obvestil, da se je Elektrovod holding a.s., Bratislava združil s SAG Slovak Holding a.s., Bratislava v novo družbo, ki je postala njuna pravna naslednica (v smislu univerzalnega pravnega nasledstva) ter dne 01.09.2010 prevzela vso njuno čisto premoženje, pravice, dolžnosti, obveznosti in poroštva. Istega dne se je združena družba preimenovala v SAG ELV Slovensko a.s., Bratislava, pri čemer upravni organ te družbe sestavljajo iste osebe kot so sestavljale upravni organ družbe Elektrovod holding a.s., Bratislava, ravno tako pa je ista oseba tudi generalni direktor obeh družb.

Naročnik zatrjuje, da je tako v obvestilu o javnem naročilu kot tudi v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da variantne ponudbe niso dovoljene. Naročnik priznava, da je vlagatelj podal ponudbo z enotno ceno ne glede na vgrajene materiale. Naročnik pa pri tem poudarja, da v kolikor ne bi izbral ene izmed ponujenih možnosti, oziroma če vlagatelja v zvezi s tem ne bi pozval k pojasnilu, bi lahko vlagatelj v daljnovod vgradil katerikoli material ali celo več različnih materialov različnih proizvajalcev, s čimer bi dobil, namesto pričakovanega daljnovoda, božično okrašeno drevesce.

Naročnik poudarja, da vlagatelj napačno opredeljuje ponujene materiale kot enak elektroinštalacijski material, ki ima takšne tehnične specifikacije kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Naročnik zatrjuje, da je ponujen material enakovreden glede minimalnih tehničnih zahtev, nikakor pa ni enak oziroma sestavljen iz enakih materialov v enakih razmerjih, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru za različno blago z različnimi oznakami, ki ima vsako svoje lastnosti.

Naročnik še poudarja, da vlagatelj napačno tolmači 42. člen ZJNVETPS in da se odločitev Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj, ne more aplicirati na obravnavan primer. Kot poudarja naročnik, iz vlagateljeve ponudbe ni mogel ugotoviti, katera je osnovna opcija in kateri materiali bodo vgrajeni. Naročnik še zatrjuje, da je z vgrajenimi materiali povezano obratovanje samega daljnovoda ter s tem tudi njegova zanesljivost.

Naročnik navaja, da je izbranega ponudnika pozval, naj sanira formalno nepopolnost ponudbe, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Izbrani ponudnik je tako ponovno predložil izjavo, da zoper družbo ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano s poslovanjem oziroma poklicnim ravnanjem družbe, in izjavo, da nad njim ni začet postopek prisilne poravnave, na obeh izjavah pa je izbrani ponudnik tudi notarsko overil istovetnost svojega podpisa. Glede na to, da sta bili izjavi že dani s strani generalnega direktorja Elektrovod Holding a.s., Bratislava, ki je imel veljavno pooblastilo takratne uprave, je tako nesporno, da je ista oseba pri dopolnitvi ponudbe na danih izjavah le notarsko overila istovetnost svojega podpisa. Naročnik tudi zatrjuje, da vlagatelj napačno povzema podatke iz sodnega registra Republike Slovaške, saj so zakoniti zastopniki novonastale družbe isti kot so bili v družbi Elektrovod Holding a.s., Bratislava, prav tako pa je ista oseba tudi generalni direktor. Naročnik še navaja, da so v ponudbi izbranega ponudnika za vse tri zakonite zastopnike in za generalnega direktorja dokazila o njihovi nekaznovanosti.

Naročnik še ugotavlja, da je izbrani ponudnik, skladno s 14. točko razpisne dokumentacije, izkazal, da na dan oddaje ponudb izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije. Navedbe vlagatelja o tem, da mora naročnik izpolnjevanje pogojev preveriti pred sprejemom odločitve, pa so le deloma resnične, saj mu zakon nalaga, da to stori do odločitve ali najpozneje pred sklenitvijo pogodbe z izbranim ponudnikom.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.02.2011, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 10.02.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 24.02.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Državna revizijska komisija je dne 08.03.2011 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 10.03.2011.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. Vlagatelj pa zlasti zatrjuje, da ni oddal variantne ponudbe (v smislu 42. člena ZJNVETPS) in da njegova ponudba ustreza vsem tehničnim zahtevam, ki jih je v zvezi z razpisano opremo postavil naročnik. Vlagatelj še navaja, da Državna revizijska komisija v predhodnem revizijskem postopku ni razpolagala s pojasnili, s katerimi je naročnik spremenil zahtevo, ki se nanaša na zahtevane reference. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da je njegova ponudba tako v delu, ki se nanaša na reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del, kot tudi v delu, ki se nanaša na reference odgovornega vodje elektromontažnih del, pravilna in popolna.

Naročnik je v točki 4. (Popolnost ponudbe) Navodila za izdelavo ponudbe zapisal, da mora ponudnik v ponudbo med drugim predložiti:

"Vse zahtevane dokumente oziroma dokazila o tem, da ponujeno blago ustreza zahtevanim podatkom iz obrazca Tehnična specifikacija (OBR-11a do 11 č)."

Naročnik je v točki 14.4 (Tehnična in/ali kadrovska sposobnost) Navodila za izdelavo ponudbe navedel:

"Ponudnik mora za ponujeno opremo predložiti tipske preizkuse v skladu s SIST, EN, HD ali IEC in izjave o skladnosti ponujene opreme, kot je to določeno v tehničnem delu razpisne dokumentacije".

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi PZR (projekt za razpis), v katerem je natančno specificirana vsa zahtevana oprema. Sestavni del PZR je tudi ponudbeni predračun, (ki ga je naročnik označil z OBR-11a do 11č), v katerega so morali ponudniki za vsako izmed postavk materiala vpisati znesek brez DDV, DDV in znesek z DDV.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v zvezi z razpisano opremo izpolnil in priložil vse vnaprej pripravljene obrazce, poleg tega pa je tudi navedel, da ponuja tri različne vrste obešalnega materiala (in sicer Mosdorfer, Ribe ter Salvi), troje vrst optičnih spojk (in sicer AFL Telecommunications - OPPC, NKT cables - OPPC in OPGW ter Draka - OPGW), kompozitne izolatorje LAPP, tri različice vodnikov OPPC (AFL Telecommunications, NKT cables in Lumpi-Berndorf) in troje različnih vrst vodnikov AI/ACS (Kapis TKT, Lumpi-Berdorf in ECN Cables group).

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, "ker je predložil variantno ponudbo, za katero je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da ne bo upoštevana". Iz navedenega razloga je naročnik zaključil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna.

42. člen ZJNVETPS (Variantne ponudbe) določa, da v primeru, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik lahko upošteva variante, ki jih predložijo ponudniki. Naročnik mora v tem primeru, v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Če je variantna ponudba dopustna, mora naročnik to v obvestilu o javnem naročilu posebej navesti (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJNVETPS). Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z zakonom torej izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variantne ponudbe, (2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena (naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev) in (3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba. V predmetnem postopku oddaje je mogoče ugotoviti, da niso izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih za predložitev ponudbe v variantah zahteva 42. člen ZJNVETPS. Že samo dejstvo, da je naročnik prepovedal oddajo ponudb v variantah (tako v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji) ter hkrati ni navedel minimalnih zahtev, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v variantnih predlogih, preprečuje vlagatelju in ostalim potencialnim ponudnikom, da bi lahko oddali variantno ponudbo.

Zakon torej določa, da morajo variantne ponudbe zadostiti minimalnim zahtevam, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter posebnim zahtevam za njihovo predložitev, kar pomeni, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi prag sprejemljivosti takšnih ponudb, ki lahko odstopajo zgolj na način, da presegajo naročnikove osnovne zahteve. Variantne ponudbe brez informacije o minimalnih zahtevah naročnika bi bile namreč neprimerljive in predvsem ne bi izpolnjevale splošne zahteve po predložitvi ponudbe v skladu z določili razpisne dokumentacije. Tehnične specifikacije zahtevane opreme, ki jih je naročnik v obravnavanem primeru podal v projektu za razpis (in so jih izpolnjene ter potrjene oddali vsi sodelujoči ponudniki kot sestavni del njihovih ponudb) pa ni mogoče šteti zgolj kot navedbo o minimalnih pogojih sprejemljivosti predmeta ponudbe, saj gre za natančne tehnične specifikacije, ki podrobno opisujejo zahtevano opremo.

Iz strukture vlagateljeve ponudbe je razvidno, da ne gre za variantno ponudbo v smislu 42. člena ZJNVETPS. Vlagatelj je sicer za večino izmed razpisanega materiala ponudil več različic oziroma je ponudil več različnih možnih vrst opreme, ki pa so vse skladne z naročnikovimi zahtevami in so hkrati ponujene po isti ceni. Ker naročnik takšne možnosti v razpisni dokumentaciji ni prepovedal in ker tudi sicer iz nobenega dela razpisne dokumentacije ne izhaja, da katerakoli oprema ni kompatibilna z opremami drugih proizvajalcev, se ni mogoče strinjati z naročnikom v tem, da je vlagateljeva ponudba variantna in zato neprimerna in nepopolna. Naročnik torej vlagateljeve ponudbe ni izločil iz razloga, ker ponujena oprema ne izpolnjuje zahtev iz zgoraj navedenih delov razpisne dokumentacije, pač pa iz razloga, ker je ponudil več različnih vrst opreme, ki so sicer vse skladne s postavljenimi tehničnimi specifikacijami. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik prvotno izbral prav vlagateljevo ponudbo, še pred izbiro pa ga je povabil na sestanek, na katerem sta se z vlagateljem dogovorila o tem, katera izmed različnih vrst opreme bo vgrajena v razpisan objekt (iz zapisnika o opravljenem sestanku, z dne 29.07.2010, izhaja, da bo v daljnovod vgrajen obešalni material Mosdorfer in spirale Ribe, optične spojke NKT-cables, kompozitni izolatorji Lapp, vodniki A1/ACS Lumpi-Berndorf in vodniki OPPC NKT cables ter da bo vlagatelj pred morebitnim naročilom naročniku poslal spisek materiala v potrditev). Ker vlagatelj z navedenim pojasnilom ni posegel niti v ponujeno ceno, ki je (kot že izhaja iz te obrazložitve) identična za vse vrste opreme niti v ponujen predmet, temveč je zgolj definiral, katere izmed (že) ponujenih vrst opreme bo dejansko vgradil v daljnovod, se ni mogoče strinjati z naročnikom, da vlagatelja ne bi smel pozvati k pojasnilu oziroma, da prejetih pojasnil ne bi smel upoštevati.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da gre pri ponujenih vrstah elektroinštalacijskega materiala za različno blago, z različnimi oznakami in proizvajalci, ki ima vsako svoje specifične lastnosti. Ker pa je naročnik sam določil/preciziral tehnične specifikacije razpisanega materiala, ki jih je vlagatelj izpolnil z različnimi vrstami opreme (kar priznava tudi naročnik sam), je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku sledila.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da je naročnik, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, pogoj, ki se nanaša na zahtevane reference, spremenil. Kot namreč izhaja iz odgovorov naročnika, z dne 23.06.2010, je naročnik prvotno zahtevo po minimalni dolžini daljnovodnega sistema v dolžini 30 km in montaži vodnika OPGW spremenil tako, da je dolžino skrajšal na 12 km, poleg vodnika OPGW pa je enakovredno dopustil tudi vodnik OPPC. Na navedeno je Državno revizijsko komisijo opozoril tudi naročnik sam in ji tokrat odstopil tudi vsa vprašanja in odgovore, ki so bili dani v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Ker pa vlagateljeva ponudba ni bila izločena zaradi neizpolnjevanja naročnikovih zahtev niti v delu, ki se nanaša na reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del (OBR-8a) niti v delu, ki se nanaša na reference odgovornega vodje elektromontažnih del (OBR-8b), Državna revizijska komisija (tokrat) ni ugotavljala, ali je vlagateljeva ponudba v navedenih segmentih pravilna in popolna.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeva ponudba iz razloga, ki ga je navedel naročnik, ni nepopolna, ostalih revizijskih navedb vlagatelja (ki se vse nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika) ni meritorno presojala. Presoja ostalih navedb namreč ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku. Takšna odločitev je sprejeta tudi ob upoštevanju načela hitrosti, kot enega izmed temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

V zvezi z vlagateljevim predlogom, naj se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, pa je potrebno opozoriti, da ima Državna revizijska komisija zgolj kasatorična pooblastila, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil, zaradi česar je odločitev o oddaji javnega naročila v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila še vedno v domeni naročnika. Državna revizijska komisija zato ni pristojna odločati o (novi) oddaji naročila dejanskemu najugodnejšemu ponudniku.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 5.000,00 EUR, 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 20,00 EUR za administrativne stroške (tar. št. 6002) in 20 % DDV, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT), pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 5.984,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.03.2011
predsednica senata:
mag. Maja Bilbija univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- ELEKTRO CELJE d.d., Vrunčeva 2 a, Celje
- odvetnik Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- C&G d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana
- SAG ELV Slovensko a.s., Čulenova 5, Bratislava
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran