Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-025/2011 DARS, d.d. Celje

    Številka: 018-25/2011-6
    Datum sprejema: 1. 3. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil konzorcij PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina, SCT Asfalti, d. o. o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana - Črnuče, ter CPK, d. d., Koper, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katere zastopa Odvetniška družba Križanec o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 01. marca 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. decembra 2010 se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila na način, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, z dne 15. decembra 2010.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13. julija 2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, evidenčna številka 000166/2010, katerega predmet je "[o]bnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. julija 2010 (pod številko objave JN6811/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 15. decembra 2010 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda "ponudniku J.V. Kostmann Gmbh Avstrija + Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj (gospodarski subjekt Primorje, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina), kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 16. decembra 2010, dne 27. decembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 27. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi, da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - zatrjuje "[p]ogojnost izjav bank o izdaji bančnih garancij" v izbrani ponudbi,
    - zatrjuje nekatere "formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika", za katere meni, da so sicer takšne narave, da bi jih ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pred rokom za oddajo ponudb lahko odpravil in s tem svojo ponudbo "v teh delih saniral, vendar tega ni storil", zaradi česar izbrana ponudba ni popolna,
    - zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, svoje ponudbe ni pripravil v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj analize cen niso podkrepljene s podatki iz tabel C, C1, D in D1, čeprav bi se morali ti podatki ujemati (vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo izpostavlja konkretne postavke),
    - zatrjuje, da se analiza cen v posameznih postavkah ne ujema s cenami postavk, ki izhajajo iz ponudbenega predračuna.

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 402-11/10-RPP/IP-166-1, z dne 29. decembra 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo "s predložitvijo originalnega potrdila o vplačilu takse v višini 5.000 evrov". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 03. januarja 2011, dne 06. januarja 2011 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo ("Opr.št. : R 28/2010") z dne 06. januarja 2011, poimenovano "POTRDILO O PLAČANI TAKSI ZA POSTOPEK REVIZIJE", skupaj s prilogo. Dne 06. januarja 2011 je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal tudi vlogo z dne 06. januarja 2011, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", skupaj s prilogo.

    Naročnik je dne 21. januarja 2011 sprejel sklep, številka 402-20/11-166/SS, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - zatrjuje, da izbrana ponudba v delu, ki se nanaša na zahteve poglavja 8 ("VZORCI GARANCIJ"), sledi zahtevam razpisne dokumentacije,
    - zatrjuje, da izbrana ponudba iz razlogov, ki jih navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni formalno nepopolna,
    - zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudbo pripravil v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije tudi v delu, ki se nanaša na priloge C, C1, D in D1, ter meni, da "ni mogoče govoriti, da se podatki navedeni v prilogah ne ujemajo s podatki v analizah cen". Naročnik pri tem dodaja, da "podatki, kot jih" v zahtevku za revizijo "prikazuje vlagatelj v tabelaričnem prikazu niso identični podatkom, kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika in na ta način vlagatelj poskuša prikazati drugačno stanje v ponudbi izbranega ponudnika od dejanskega".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 25. januarja 2011, dan kasneje pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo z dne 26. januarja 2011, poimenovano "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO". V omenjeni vlogi vlagatelj naročnika obvešča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 402-38/11-RPP/SS-166, z dne 31. januarja 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji zadevnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila (v vsebini, ki izhaja iz priloženega popisa spisa), v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila med drugim izhaja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prejel dve (skupni) ponudbi, med njima tudi vlagateljevo ponudbo, da sta obe (skupni) ponudbi popolni, pa tudi, da je bila ponudba vlagatelja (po točkovanju, glede na njeno ekonomsko ugodnost) uvrščena na drugo mesto.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje "[p]ogojnost izjav bank o izdaji bančnih garancij" v izbrani ponudbi. Vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, obrazca bančnih garancij, ki ga je določil naročnik, ni niti podpisal niti parafiral, je pa ponudbi samoiniciativno predložil dve izjavi bank, ki sta pogojni, saj naj bi iz njiju izhajalo, da bo banka garancijo za odpravo napak v garancijskem roku izdala skladno s poslovno politiko banke in ob izpolnitvi vseh pogojev za izdajo garancije. Takšni bančni izjavi pa, kot zaključuje vlagatelj, nista v skladu s pričakovanji naročnika.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da mora ponudnik ob predložitvi ponudbe izpolniti vse zahteve iz razpisne dokumentacije, celotno razpisno dokumentacijo natisniti in oddati na način, kot je opisan v podčlenu 13.1 Navodil ponudnikom (podčlen 9.3 poglavja 1, poimenovanega "NAVODILA PONUDNIKOM", smiselno zelo podobno pa tudi podčlen 20.1 poglavja 1). Popolna ponudba za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev) mora vsebovati tudi "[p]otrjeno in podpisano Poglavje 8 (Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku)" (točka 9 b) podčlena 13.1 poglavja 1).

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudba za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev), da bi jo naročnik opredelil za popolno, med drugim vsebovati tudi "[p]otrjeno in podpisano Poglavje 8", to je vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in vzorec garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Omenjena določba (logično) sovpada tudi s členom 33 poglavja 1, po katerem bo uspešni ponudnik garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti dostavil naročniku (šele) v roku 10 desetih dni po sklenitvi pogodbe. Naročnik pri tem tudi ni določil (kot je to storil na primer v točki 3 b) in točki 8 b) podčlena 13.1 poglavja 1), da bi morala biti potrjena in podpisana vsaka stran vzorcev bančnih garancij poglavja 8, prav tako pa "naročnik od ponudnikov ni zahteval", kot to v zahtevku za revizijo (v zadnjem odstavku na strani 3) ugotavlja tudi sam vlagatelj, "nikakršnih bančnih izjav v zvezi z bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v izbrani ponudbi nahajata tako potrjen in podpisan (dva podpisa in dva žiga) vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kakor tudi potrjen in podpisan (dva podpisa in dva žiga) vzorec garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Res je sicer, kot temu v odločitvi o zahtevku za revizijo pritrjuje tudi naročnik, da prva stran vzorca garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v izbrani ponudbi ni podpisana in žigosana, vendar pa ob tem ne gre prezreti, da
    - je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik določil, da mora ponudba vsebovati (tudi) "[p]otrjeno in podpisano Poglavje 8", ne pa, da bi morala biti potrjena in podpisana vsaka stran vzorcev bančnih garancij poglavja 8,
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, že s podpisom druge (to je zadnje) strani vzorca garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izpolnil zahtevo (točke 9 b) podčlena 13.1 poglavja 1) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in potrdil vsebino celotnega vzorca omenjene bančne garancije.
    V izpostavljenem delu je torej potrebno smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (v drugem odstavku na strani 4) zatrjuje, da je s tem "v celoti zadoščeno prej navedeni zahtevi razpisne dokumentacije", pa tudi, da "izbrani ponudnik" "ni bil dolžan potrditi in parafirati oz. podpisati vsake strani Poglavja 8 posebej", "saj naročnik tega ni zahteval, pač pa zadošča, da je izbrani ponudnik Poglavje 8 potrdil in ga podpisal".

    Državna revizijska komisija sicer pritrjuje zatrjevanjem vlagatelja, da sta v izbrani ponudbi predloženi tudi dve izjavi bank, katerih predložitve, kot to v zahtevku za revizijo ugotavlja tudi sam vlagatelj, naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval, vendar pa po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj v konkretnem primeru, upoštevaje (izpostavljene) določbe predmetne razpisne dokumentacije, ne more od naročnika terjati, da bi moral iz omenjenega razloga "ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila". Res je sicer, da bi naročnik iz razloga, ker iz omenjenih izjav bank o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi oziroma o izdaji bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti izhaja, da bo banka garanciji izdala "skladno s poslovno politiko banke in ob izpolnitvi vseh pogojev za izdajo garancije", od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na podlagi 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) lahko zahteval ustrezna pojasnila, vendar pa tega v konkretnem primeru ni bil dolžan storiti. Dejstvo je namreč, da
    - se v izbrani ponudbi nahajata tako potrjen in podpisan vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kakor tudi potrjen in podpisan vzorec garancije za odpravo napak v garancijskem roku, s čimer je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izpolnil zahtevo (točke 9 b) podčlena 13.1 poglavja 1) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe,
    - predložitev izjav bank o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi oziroma o izdaji bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v razpisni dokumentaciji ni bila določena kot pogoj za popolnost ponudbe,
    - ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s tem, ko je v svoji ponudbi (samoiniciativno) predložil omenjeni izjavi bank, ni vzpostavil stanja, ko bi "iz njegove ponudbene dokumentacije izhaja[lo], da naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje" (kakor to v prvem odstavku zahtevka za revizijo na strani 4 zatrjuje vlagatelj), niti ni "[z] omenjeno potezo" "izbrani ponudnik povzročil, da njegova ponudba ne ustreza več zahtevam naročnika".

    Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da (v nasprotju s stališčem vlagatelja) omenjeni izjavi bank ne negirata "ponudnikove izjave o tem, da ponudbo oddaja v skladu z naročnikovimi zahtevami", saj je banka v večkrat omenjenih izjavah dodala (zgolj) pogoj, ni pa zapisala, da bančnih garancij ne bo izdala. Tako iz izjav na primer izhaja tudi, da bo naročnik garancije v banki (izdajateljici izjav) dobil garanciji v skladu z vzorcema garancij iz 8. poglavja razpisne dokumentacije, vendar pa bosta ti izdani "skladno s poslovno politiko banke in ob izpolnitvi vseh pogojev za izdajo garancije". Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako tudi ni izkazal in dokazal, da ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma garancije za odpravo napak v garancijskem roku, ki bosta skladni z vzorcema v razpisni dokumentaciji, banka, ki je omenjeni izjavi izdala, ne bo izdala, niti ni izkazal in dokazal, da ju ne bo izdala katera od ostalih bank, ki delujejo na trgu. Nasprotno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da "se zaveda, da ima izbrani ponudnik" "račun odprt pri obeh bankah in da bi torej brezpogojno bančno garancijo lahko pridobil tudi od kakšne druge banke". Le (pavšalno) zatrjevanje vlagatelja, da "je to zgolj hipotetična možnost, ki ni zelo verjetna", oziroma, da "[n]aročnik lahko utemeljeno domneva, da bo ponudnik za izdajo bančne garancije zaprosil pri isti banki, pri kateri je pridobil izjavo o izdaji bančne garancije", pa, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, smiselno zelo podobno pa tudi 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami), ne spreminja dosedanjih zaključkov (dokazne ocene) Državne revizijske komisije in ne dokazuje nezakonitosti ravnanj naročnika, ki mu jih v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo očita vlagatelj. Nazadnje ne gre prezreti niti določbe podčlena 33.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, po kateri je, v kolikor uspešni ponudnik ne izpolni obvez glede garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, to zadosten razlog za unovčenje (bančne) garancije za resnost ponudbe (ki je sestavni del izbrane ponudbe).

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila izbrano ponudbo v omenjenem delu označil za skladno z zahtevami razpisne dokumentacije in skladno z določbami ZJN-2, v posledici pa za popolno, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, niti ne, da bi naročnik z opisanim ravnanjem kršil določbe ZJN-2 oziroma pravila javnega naročanja.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj (podredno) zatrjuje "[d]ruge formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika", za katere meni, da so sicer takšne narave, da bi jih ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pred rokom za oddajo ponudb lahko odpravil in s tem svojo ponudbo "v teh delih saniral, vendar tega ni storil", zaradi česar izbrana ponudba ni popolna.

    V okviru "[d]rug[ih] formaln[ih] nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika" vlagatelj najprej zatrjuje, da član konzorcija izbranega ponudnika ("Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec") izjave številka 3 ni podpisal, glede na pomembnost omenjene izjave in glede na eksplicitno naročnikovo zahtevo, da omenjeno izjavo podpišejo vsi ponudniki v skupni ponudbi, pa po prepričanju vlagatelja ni mogoče zaključiti, da bi šlo za nebistveno pomanjkljivost izbrane ponudbe.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila izhaja, da so morali ponudniki (v dokaz izpolnjevanja pogojev, določenih v točkah od (d) do (h) ter točki (m) podčlena 5.1 poglavja 1 razpisne dokumentacije) v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 3, prav tako pa iz razpisne dokumentacije izhaja, da so obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov podani v Poglavju 10 (prvi odstavek podčlena 5.1 poglavja 1). Naročnik je v razpisni dokumentaciji med drugim določil tudi, da mora ponudnik ob predložitvi ponudbe izpolniti vse zahteve iz razpisne dokumentacije, celotno razpisno dokumentacijo natisniti in oddati na način, kot je opisan v podčlenu 13.1 Navodil ponudnikom (podčlen 9.3 poglavja 1, smiselno zelo podobno pa tudi podčlen 20.1 poglavja 1), popolna ponudba za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev) pa mora vsebovati tudi "[i]zpolnjeno potrjeno in podpisano Poglavje 10 vključno z vsemi zahtevanimi dokazili" (točka 11 b) podčlena 13.1 poglavja 1).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajata dve izjavi številka 3 v enaki vsebini, pri čemer je (kot to upravičeno v drugem odstavku na 6. strani odločitve o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) prva od njih žigosana z žigi obeh partnerjev v skupni ponudbi (obeh članov konzorcija) ter podpisana, druga pa (s strani skupnega ponudnika oziroma člana konzorcija "Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec") dejansko ni podpisana. Ker je v izbrani ponudbi predložena tudi z žigi obeh partnerjev v skupni ponudbi (obeh članov konzorcija) žigosana ter podpisana izjava številka 3, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo z ničemer ne dokazuje, da kateri od podpisov ne bi pripadal upravičenemu zastopniku (skupnega) ponudnika oziroma člana konzorcija "Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec", je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo v omenjenem delu in iz doslej navedenih razlogov opredelil za popolno (ne pa za formalno nepopolno), kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

    V okviru "[d]rug[ih] formaln[ih] nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika" vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da izjava v izbrani ponudbi, ki izkazuje izpolnjevanje točke 5.1 j razpisne dokumentacije ("izjava o letnem prometu za zadnja 3 leta"), ni pravilno izpolnjena, saj naj bi iz nje ne bilo razvidno, na katerega ponudnika v skupni ponudbi se nanaša.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi izpolnjen in podpisan obrazec "5.1 j", poimenovan poročilo o finančnem stanju ponudnika (za zadnja tri leta). Ker
    - v zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 11) že vlagatelj sam zatrjuje, da je omenjeni obrazec podpisan "od obeh ponudnikov",
    - so za omenjenim obrazcem (kot to v zahtevku za revizijo pravilno ugotavlja že sam vlagatelj) priložene bilance "konzorcijskega partnerja Kostmann Gesmbh", podatki v omenjenih bilancah in v obrazcu "5.1 j" (zlasti še podatek o osnovnem kapitalu) pa prepričljivo kažejo na to, da se podpisan obrazec "5.1 j" v izbrani ponudbi nanaša na "konzorcijskega partnerja Kostmann Gesmbh",
    - omenjeni obrazec (kot to upravičeno v tretjem odstavku na 6. strani odločitve o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) ne vsebuje posebne rubrike, v katero naj bi se vpisala firma ponudnika,
    - za dokazilo, zahtevano v podčlenu 5.1 (j) poglavja 1, zadošča, da ga predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njega razvidno zadoščanje pogoju (alineja a) podčlena 5.2 poglavja 1), iz obrazca "5.1 j" v izbrani ponudbi pa izhaja povprečni letni promet v zadnjih treh letih, ki (bistveno) presega (v razpisni dokumentaciji zahtevanih) 7.310.000,00 EUR,
    - vlagatelj ne izpostavlja kot sporne (višine) povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih, kot izhaja iz obrazca "5.1 j", predloženega v izbrani ponudbi,
    Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo v omenjenem delu in iz doslej navedenih razlogov opredelil za popolno (ne pa za formalno nepopolno), kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

    V okviru "[d]rug[ih] formaln[ih] nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika" vlagatelj nadalje zatrjuje, da dva v izbrani ponudbi vložena dokumenta (dokument "referenznachweis, nr. 25" in dokument "Schlussrechnung") nista prevedena v slovenski jezik.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v členu 12 (jezik ponudbe) določil, da morajo biti ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajata tudi dokument "REFERENZNACHWEIS - Nr.: 25" in dokument "Schlussrechnung Nr.: 0011", z dne 03. marca 2008. Vlagatelju je sicer pritrditi v tem, da omenjena dokumenta nista napisana v slovenskem jeziku (temveč v nemškem jeziku), vendar je potrebno ob tem upoštevati vsaj še naslednja (pravno) relevantna dejstva:
    - da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora za dokazovanje pogoja, določenega v podčlenu 5.1 (k) poglavja 1, ponudnik izpolniti obrazec 5.1 (k), poimenovan "SEZNAM NAJPOMEMBNEJšIH OPRAVLJENIH ISTOVRSTNIH DEL" (drugi odstavek podčlena 5.1 (k) poglavja 1), seznamu pa priložiti potrdila naročnikov del (pripravljena na enem od obrazcev oziroma v vsebini enega od obrazcev, označenih kot "PRILOGA št. 1A" ali "PRILOGA št. 1B"), ki jih v seznamu navaja,
    - da si je naročnik (zgolj) pridržal pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila,
    - da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil tako v slovenskem jeziku izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 5.1 (k), kakor tudi v slovenski jezik prevedeno "POTRDILO O REFERENČNEM DELU", ki ustreza vsebini "PRILOG[E] št. 1A",
    - da dokument "REFERENZNACHWEIS - Nr.: 25" in dokument "Schlussrechnung Nr.: 0011", z dne 03. marca 2008, predstavljata dodatni dokazili, katerih predložitve naročnik od ponudnikov ni zahteval.

    Upoštevaje vsa navedena dejstva, pa tudi upoštevaje dejstvo, da je vsebino dokumenta "REFERENZNACHWEIS - Nr.: 25" in dokumenta "Schlussrechnung Nr.: 0011", z dne 03. marca 2008, mogoče razbrati relativno enostavno, saj sta omenjena dokumenta dokaj kratka, jezikovno in strokovno nezahtevna in enostavna za razumevanje, poleg tega pa vsebujeta tudi kar nekaj podatkov, ki prevoda ne potrebujejo (na primer številčni podatki, vključno z datumi) ali pa ga praktično ne potrebujejo (podatki o firmi in sedežu naročnika oziroma izvajalca in nekateri drugi podatki, ki so oziroma bi glede na predmet zadevnega javnega naročila morali biti tako naročniku kot vlagatelju dobro poznani - na primer "A2 SĂĽdautobahn Kärnten"), je Državna revizijska komisija zaključila, da gre izpostavljeno pomanjkljivost izbrane ponudbe opredeliti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere izbrana ponudba v izpostavljenem delu ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo v omenjenem delu in iz doslej navedenih razlogov opredelil za popolno (ne pa za formalno nepopolno), kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

    V okviru "[d]rug[ih] formaln[ih] nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika" vlagatelj kot slednje zatrjuje, da "konzorcijski ponudnik Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec" ni izpolnil in ustrezno opremil izjave številka 5 (omenjena izjava naj bi bila "samo poštempljana"), zaradi česar iz nje ni razvidno, na katerega konzorcijskega partnerja se nanaša.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v podčlenu 5.1 (i) poglavja 1 med drugim določil, da mora ponudnik podpisati izjavo 5, s katero izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja izpolnjena izjava številka 5, ki je (kot to upravičeno v prvem odstavku na 7. strani odločitve o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) žigosana z žigi obeh partnerjev v skupni ponudbi (obeh članov konzorcija) ter podpisana. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničemer ne dokazuje, da podpisa nad žigom vsakega od (skupnih) ponudnikov oziroma vsakega od članov konzorcija na omenjeni izjavi ne bi pripadala upravičenemu zastopniku vsakega od (skupnih) ponudnikov oziroma vsakega od članov konzorcija, prav tako pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni, kaj je mislil pod navedbo, da "konzorcijski ponudnik Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec" ni "ustrezno opremil izjave št. 5" (kaj je torej mislil pod terminom "opremil"), je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo v omenjenem delu in iz doslej navedenih razlogov opredelil za popolno (ne pa za formalno nepopolno), kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije. V posledici navedenega je tako smiselno pritrditi naročniku, ki v prvem odstavku na 7. strani odločitve o zahtevku za revizijo zatrjuje, da se izjava številka 5 (upoštevaje podpise na njej) v izbrani ponudbi "nanaša tako na enega kot na drugega partnerja".

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo v omenjenem delu in iz doslej navedenih razlogov opredelil za popolno (ne pa za formalno nepopolno), kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, svoje ponudbe ni pripravil v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj analize cen niso podkrepljene s podatki iz tabel C, C1, D in D1, čeprav bi se morali ti podatki ujemati. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naj namreč določenih podatkov ne bi vpisal niti v obrazce C, C1, D in D1 niti naj bi jih ne vnesel v analize cen.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1) med drugim določil:
    "Ponudnik mora na osnovi prejete dokumentacije izdelati Ponudbeni predračun (Poglavje 6) z uporabo informacijskega sistema PIS.

    Ponudnik mora predložiti analizo enotnih cen za naslednje predračunske postavke:

    - podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381,
    - podpoglavje 1.3.1 Nosilne plasti, postavka S 3 1 374,
    - podpoglavje 1.3.2 Obrabne in zaporne plasti, postavka S 3 2 563
    - podpoglavje 1.3.2 Obrabne in zaporne plasti, postavka S 3 2 644
    - podpoglavje 1.4.4 Oprema za zavarovanje prometa, postavka S 6 4 455.

    Cene po enoti mere postavk morajo biti enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke.

    Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi.

    Ponudnik mora kot sestavni del Ponudbe oddati na vsaki strani podpisan in žigosan Ponudbeni predračun v tiskani obliki in ponudbeni predračun v elektronski obliki, izdelani s sistemom PIS (.md4 datoteka).

    V slučaju neskladja bo veljala tiskana oblika, zvezana z vrvico in zapečatena. Enako velja tiskana oblika, zvezana z vrvico in zapečatena tudi v primeru, da elektronske oblike ponudbenega predračuna ni mogoče prenesti v sistem PIS".

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji naročnik zahteval, da morajo biti cene po enoti mere postavk enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke, prikaz analize pa mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba razvidne in enake, kot so navedene v analizi. Iz omenjenih določb razpisne dokumentacije je torej razbrati jasen namen naročnika, da bo medsebojno primerjal podatke (cene po enoti mere postavk oziroma virov), ki izhajajo iz naštetih obrazcev, s podatki, ki so navedeni v analizi, ter preverjal njihovo (dosledno) usklajenost (enakost).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajajo tudi priloga "C" ("CENIK GRADBENE MEHANIZACIJE, KI BO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE"; v nadaljnjem besedilu: priloga C), priloga "C1" ("SEZNAM TRANSPORTNIH SREDSTEV, KI BODO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE"; v nadaljnjem besedilu: priloga C1), priloga "D" ("STRUKTURA DELOVNE SILE, KI BO ANGAŽIRANA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE"; v nadaljnjem besedilu: priloga D) in priloga "D1" ("PODATKI O GRADBENEM MATERIALU"; v nadaljnjem besedilu: priloga D1), pri čemer
    - so v stolpcu, poimenovanem "Struktura in kategorija" (delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe), v zaporednih vrsticah navedeni "GRADBENI DELOVODJA", "GRADBENI DELAVEC", "SKUPINOVODJA - ASFALTER", "ASFALTER" in "STROJNIK",
    - je v stolpcu, poimenovanem "Prodajna cena ure EUR/uro", "Prodajna cena ure (že vključuje faktor na delo ter prispevke in davke na plačo)" (delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe), pri vsaki zaporedni vrstici navedena prodajna cena ure "32,00" (EUR).

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tako v analizi enotnih cen za predračunsko postavko "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", kakor tudi v analizi enotnih cen za predračunsko postavko "podpoglavje 1.4.4 Oprema za zavarovanje prometa, postavka S 6 4 455", med drugim navedel delavca (navedba "DELAVEC"; v nadaljnjem besedilu: delavec), katerega "cena/enoto" znaša "15,3000" (EUR). Dejstvo, da delavec, katerega "cena/enoto" znaša "15,3000" (EUR), v prilogi D ni naveden, zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, pritrjuje pa mu tudi naročnik, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji stavek na strani 5, ki se nadaljuje kot prvi stavek na strani 6) ugotavlja, da "[z]a delavca, ki ga je navedel izbrani ponudnik v analizi cene z urno postavko 15,30 EUR", "velja, da ga kot takšnega izbrani ponudnik v prilogi D ni navedel, pač pa je navajal le visokokvalificirane delavce z urno postavko 32,00 EUR". Do enakega zaključka, torej do zaključka, da delavec, katerega "cena/enoto" znaša "15,3000" (EUR), v prilogi D ni naveden, je prišla tudi Državna revizijska komisija.

    Ker je v razpisni dokumentaciji naročnik jasno določil, da mora popolna ponudba za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev) vsebovati tudi izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 5, vključno s prilogami C, C1, D, D1 in E (točka 5 b) podčlena 13.1 poglavja 1, v povezavi s četrtim odstavkom na 10. strani točke 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1), naročniku ni mogoče pritrditi v tem, da so ponudniki lahko iz razloga, ker naj bi naročnik v razpisni dokumentaciji ne "določil koliko in katere podatke morajo ponudniki vpisati v priloge C, C1, D, D1 in E", "navedene priloge izpolnjevali po lastni presoji". Gre pa (v nasprotju s stališčem vlagatelja) naročniku pritrditi v tem, da "[p]riloge C, C1, D, D1" niso namenjene "načinu ugotavljanja ali ponudniki izpolnjujejo tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije", saj so priloge C, C1, D in D1 del poglavja 5 in torej "ne sodijo v okvir tehničnih zahtev, ki so podane v Poglavju 4, Poglavju 6 in Poglavju 9" (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo). Priloge C, C1, D in D1 tudi niso namenjene dokazovanju sposobnosti ponudnikov, kar izhaja iz same strukture razpisne dokumentacije. V njej je tako med drugim določeno, da so obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov podani v poglavju 10 (prvi odstavek podčlena 5.1 poglavja 1, smiselno enako pa tudi podčlen 9.1 poglavja 1), v poglavju 10 pa ni najti obrazcev prilog C, C1, D in D1. Slednji se namreč nahajajo v poglavju 5, pogoji, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati za ugotavljanje sposobnosti, pa so podani v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (p). Namen priloge D je, kot v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje tudi naročnik (sam), v "pridobitvi podatkov o kalkulativnih elementih ponudbe, ki jih naročnik v skladu z določili sklenjene pogodbe uporabi pri vrednotenju sprememb".

    Upoštevaje doslej navedeno, pa tudi upoštevaje
    - dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji (kot je bilo to izpostavljeno že doslej) naročnik jasno zapisal, da mora biti prikaz analize "tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi", tudi v skladu z namenom priloge D, poimenovane "STRUKTURA DELOVNE SILE, KI BO ANGAŽIRANA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE", pa je razbrati, da so jo morali ponudniki (ustrezno) izpolniti, potrditi in podpisati (točka 5 b) podčlena 13.1 poglavja 1),
    - ključno dejstvo, da je podatek o ceni za delavca, navedenega v analizi enotnih cen za predračunsko postavko "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381" ter predračunsko postavko "podpoglavje 1.4.4 Oprema za zavarovanje prometa, postavka S 6 4 455", v ponudbi že naveden in znan ("DELAVEC", "cena/enoto" "15,3000" (EUR)),
    je Državna revizijska komisija zaključila, da je v konkretnem primeru in ob upoštevanju že doslej izpostavljenih dejstev, izbrana ponudba nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kot takšna pa je lahko predmet dopustnega dopolnjevanja po 78. členu ZJN-2. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da v postopku dopustnega dopolnjevanja ponudb ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, pa tudi ne tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Potrebno je namreč izhajati iz stališča, da v stolpcu, poimenovanem "Struktura in kategorija" (delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe), priloge D še ni naveden "DELAVEC", "cena/enoto" "15,3000" (EUR), kar pomeni, da se z navedbo omenjenih podatkov tudi ne posega v podatke o ceni delovne sile, ki je v prilogi D doslej že navedena ("GRADBENI DELOVODJA", "GRADBENI DELAVEC", "SKUPINOVODJA - ASFALTER", "ASFALTER" in "STROJNIK", vsi prodajna cena ure "32,00" (EUR)).

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo opredelil (v končni posledici) za popolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2 ter 16. in 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi v povezavi z določbami lastne razpisne dokumentacije (točka 5 b) podčlena 13.1 poglavja 1, v povezavi s četrtim odstavkom na 10. strani točke 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse tiste ponudbe, ki niso popolne, naročnik pa ni ravnal v skladu z omenjenimi določbami, saj je izbrano ponudbo, ne da bi bila v njej predložena ustrezno izpolnjena (potrjena in podpisana) priloga D, opredelil za popolno. Naročnik bi moral tako ugotoviti, da je izbrana ponudba v (že večkrat) izpostavljenem delu formalno nepopolna, ker dejstva glede delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe in bi morala biti navedena v prilogi D, naročnik ne more sam preveriti (omenjeno dejstvo namreč izhaja iz sfere ponudnika in je odvisno od ponudnikove volje), pa bi moral dopustiti in omogočiti dopolnitev izbrane ponudbe.

    Smiselno povsem enak zaključek velja za gradbeno mehanizacijo, ki bo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe in je navedena v analizi cen, ne pa v prilogi C, seznam transportnih sredstev, ki bodo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe in so navedena v analizi cen, ne pa v prilogi C1, ter podatke o gradbenem materialu, ki (bo uporabljen pri izvedbi del iz ponudbe in) je naveden v analizi cen, ne pa v prilogi D1. Ob navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da so morali ponudniki za dokazovanje (izpolnjevanja) pogoja glede opreme za izvedbo del podpisati IZJAVO 4 (to je izjavo o zagotovitvi in časovni razpoložljivosti glavne opreme za izvedbo del), s katero so izjavili, da bodo v času gradnje zagotovili vso opremo, potrebno za izvedbo del po zadevnem razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da se analiza cen v posameznih postavkah ne ujema s cenami postavk, ki izhajajo iz ponudbenega predračuna.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija najprej pristopila k obravnavi analize cene (predračunske) postavke "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", v povezavi s ceno, navedeno v ponudbenem predračunu, ki se nahaja v izbrani ponudbi. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1) določil, da morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke" (navedena zahteva pa tudi sicer sledi smislu zahteve po navedbi analize cen posamezne postavke v ponudbi), je potrebno zaključiti, da je mogoče izbrano ponudbo opredeliti za (primerno in) popolno zgolj v primeru, če je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izpostavljeni naročnikovi zahtevi sledil.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz z "vpogled[om] v ponudbo izbranega ponudnika". Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz analize cene (predračunske) postavke "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381" izhaja cena (po enoti mere postavke) 8,230 EUR, iz ponudbenega predračuna pa cena ("Cena / EM brez DDV") 8,22 EUR. Res je sicer, da je med ceno (po enoti mere postavke), ki izhaja iz analize cene (predračunske) postavke "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", ter ceno ("Cena / EM brez DDV"), ki izhaja iz ponudbenega predračuna v izbrani ponudbi, razlika 0,01 EUR (torej en cent), vendar pa se omenjena razlika v konkretnem primeru pokaže kot občutna, saj jo je potrebno pomnožiti s količino postavke, ki je 8.680,00 (m²). Upoštevaje navedeno znaša razlika med ceno (predračunske) postavke "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", ki izhaja iz analize cene, ter ceno omenjene (predračunske) postavke, ki izhaja iz ponudbenega predračuna v izbrani ponudbi, 86,80 EUR. Čeprav gre pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 5) navaja, da v povezavi z več (predračunskimi) postavkami "podatki, kot jih" v zahtevku za revizijo "prikazuje vlagatelj v tabelaričnem prikazu niso identični podatkom, kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika", da nekateri "[i]zračuni cen na enoto mere iz analiz cen posameznih predračunskih postavk, kot jih prikazuje vlagatelj v tabelaričnem delu zahtevka, temeljijo na uporabi večjega števila decimalnih mest, kot jih je v analizah cen pri izračunih uporabil izbrani ponudnik", pa tudi, da vlagatelj "drugače zaokrožuje posamične vrednosti kot izbrani ponudnik, zaradi česar prihaja do razlik med tabelaričnimi izračuni vlagatelja in analizami cen, ki jih je izbrani ponudnik priložil v ponudbi", pa navedeno ne velja v navezavi na (predračunsko) postavko "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381".

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo opredelil za primerno in popolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi v povezavi z določbami lastne razpisne dokumentacije (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse tiste ponudbe, ki niso popolne, naročnik pa ni ravnal v skladu z omenjenimi določbami, saj je izbrano ponudbo kljub temu, da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, opredelil za primerno in popolno. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, namreč ni sledil izrecni naročnikovi zahtevi v razpisni dokumentaciji (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1), po kateri morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke", niti z analizo cene ni utemeljil ponujene cene (predračunske) postavke "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381". Izbrana ponudba v izpostavljenem delu tudi ni formalno nepopolna, saj je nepopolna v delih, ki vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (po merilu za izbiro ponudbe namreč 90% točk ponudbi prinaša prav ponudbena cena brez davka na dodano vrednost).

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo opredelil za primerno, v končni posledici pa za popolno, kršil določbe ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije, v nadaljevanju ni obravnavala preostalih (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih v povezavi z opredelitvijo izbrane ponudbe za popolno zatrjuje vlagatelj. Tudi obravnava preostalih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku, niti na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

    Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. decembra 2010 ugodila in delno razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila na način, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, z dne 15. decembra 2010.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, naj odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti naslednje stroške, nastale z revizijo: "sestava revizijskega zahtevka" "1.400,00 EUR", "DDV" "20 %" in "taksa za zahtevek za revizijo" "5.000,00 EUR".

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
    - nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 01. marca 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
    skupaj torej 5.960,00 eurov (EUR). Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "morebitne dodatno nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 01. marca 2011


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
    - Odvetniška družba Križanec o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana (trije izvodi izvirnika sklepa)
    - KOSTMANN GesmbH, Burgstall 44, 9433 St. Andrä im Lavanttal, Avstrija, Evropska unija
    - KOSTMANN, d. o. o., Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran