018-032/2011 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in zamenjava oljnega kotla centralnega ogrevanja" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.2.2011

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 3.2.2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 4.1.2011 (pravilno z dne 3.1.2011), kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 4304-22/2010 z dne 24.1.2011.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 3.1.2011, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in meritorno obravnavati vse navedbe iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in zamenjava oljnega kotla centralnega ogrevanja", in sicer javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti.

Dne 22.12.2010 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Esitel, d.o.o., Delavska ulica 8, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz istega dokumenta izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba po merilu "najnižja ponudbena cena" na četrtem mestu, za ponudbo izbranega ponudnika ter ponudbama ponudnika Domstan, d.o.o., in ponudnika Elterm, d.o.o.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.1.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v katerem zatrjuje nepopolnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnikov Domstan, d.o.o., ter Elterm, d.o.o. Vlagatelj predlaga, da se ponudbe omenjenih ponudnikov spoznajo za nepopolne in se javno naročilo odda njemu.

Na naročnikov poziv je vlagatelj z vlogo z dne 10.1.2011 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je dne 24.1.2011 izdal Sklep št. 4304-22/2010, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek z dne 3.1.2011 (naročnik napačno navaja datum 4.1.2011) zavrgel, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo pa zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN prehodno preizkusil, ali vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka. Naročnik je v ta namen preveril vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na drugouvrščeno ponudbo ponudnika Domstan, d.o.o., pri čemer je ugotovil, da te niso utemeljene. Na podlagi ugotovitve, da je ponudba omenjenega ponudnika pravilna in popolna, naročniku ni potrebno preverjati tretjeuvrščene ponudbe, saj je vlagateljeva ponudba četrtouvrščena, vlagatelj pa po naročnikovem mnenju tako ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka. V primeru, če bi bila ponudba izbranega ponudnika izločena, bi bil namreč kot naslednji najugodnejši ponudnik, katerega ponudba je pravilna in popolna, izbran ponudnik Domstan, d.o.o. Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek zato zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.2.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. V pritožbi navaja, da je revizijski zahtevek vložil pravočasno, da izkazuje interes za dodelitev naročila in da v revizijskem zahtevku izkazuje nastanek oziroma možnost nastanka škode zaradi naročnikovih ravnanj v postopku. Vlagatelj je zato prepričan, da bi naročnik njegov revizijski zahtevek moral obravnavati in ga ne bi smel zavreči.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik tej dne 15.2.2011 dostavil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede upravičenosti naročnikovega zavrženja vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 3.1.2011, in sicer iz razloga domnevnega neobstoja aktivne legitimacije. S tem v zvezi gre ugotoviti, da je naročnik v izpodbijanem sklepu vlagateljev revizijski zahtevek v delu, ki se nanaša na ponudbo ponudnika Domstan, d.o.o., sicer obravnaval meritorno (vsebinsko), na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti z omenjeno ponudbo povezanih revizijskih navedb pa je naročnik napravil zaključek o neobstoju vlagateljeve aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka in je njegov revizijski zahtevek zavrgel. Ocenil je namreč, da bi bilo predmetno javno naročilo tudi v primeru, če bi se ostale revizijske navedbe izkazale za utemeljene, oddano ponudniku Domstan, d.o.o., katerega ponudba je bila pravilna in popolna ter ugodnejša od vlagateljeve.

Vprašanje, ki ga je treba razrešiti v tem pritožbenem postopku, je vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

V zadevi je sporno ravnanje naročnika, ki je zaradi lastne ugotovitve o neutemeljenosti vlagateljevih navedb v delu, ki se nanašajo na ponudbo drugouvrščenega ponudnika Domstan, d.o.o., ocenil, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka. Domnevati gre, da je naročnik svojo oceno o tem, da vlagatelj zaradi (za naročnika) nesporne ugotovitve o popolnosti ponudbe omenjenega ponudnika, nima več nobenih dejanskih možnosti pridobiti predmetno javno naročilo in da mu zato v revizijskem postopku ni mogoče priznati aktivne legitimacije, oprl na svoje razumevanje podobnih odločitev Državne revizijske komisije, ki v takšnih primerih vlagateljem praviloma ne priznava več pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje preostalih revizijskih navedb.

Vendar pa je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije postane namreč pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pa ni (takoj) pravnomočna, ker ima vlagatelj po njenem prejemu pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, in sicer npr. ugotovi, da je naročnikova ocena o popolnosti katere od napadenih ponudb napačna. V takšnem primeru je seveda treba posledično vsebinsko obravnavati tudi morebitne nadaljnje revizijske navedbe, ki se nanašajo na popolnost preostalih ponudb, ki so bile uvrščene pred vlagateljevo. Presoja teh navedb namreč v takem primeru vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode, saj vzpostavlja možnost, da bo vlagatelj v nadaljevanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik zato v primeru, ko ob presoji zahtevka za revizijo ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na popolnost katere od ponudb, ki je ugodnejša od vlagateljeve, zahtevka za revizijo ne more zavreči, temveč mora vsebinsko obravnavati tudi morebitne ostale navedbe, ki se nanašajo na popolnost preostalih ponudb (ki so uvrščene pred vlagateljevo). Te navedbe lahko namreč, kljub drugačni naročnikovi oceni, postanejo predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo (prim. npr. tudi odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-253/2009, 018-238/2010 itd.).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z določbo 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 3.2.2011 ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 4.1.2011 (pravilno z dne 3.1.2011), kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 4304-22/2010 z dne 24.1.2011.

Naročnik mora, ob izpolnjevanju procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 3.1.2011 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in meritorno obravnavati vse navedbe iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.2.2011


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
- Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran