018-343/2010 Občina Gorenja vas - Poljane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, članice mag. Maje Bilbija in članice Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "ODVAJANJE IN ČIšČENJE ODPADNIH VODA V POREČJU SORE, PROJEKT OBČINA GORENJA VAS - POLJANE - POSODOBITEV IN RAZšIRITEV ČN GORENJA VAS" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja PURGATOR, d. o. o., Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, ter HIDROGRAĐEVINAR, a. d., Promenada 13, 22000 Sremska Mitrovica, Srbija (v nadaljnjem besedilu oba skupaj: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA GORENJA VAS-POLJANE, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10. februarja 2011 sprejela

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 23. oktobra 2010 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "ODVAJANJE IN ČIšČENJE ODPADNIH VODA V POREČJU SORE, PROJEKT OBČINA GORENJA VAS - POLJANE - POSODOBITEV IN RAZšIRITEV ČN GORENJA VAS".

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13. januarja 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Sore", projekt "Občina Gorenja vas Poljane" - "Posodobitev in razširitev ČN Gorenja vas", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN8188/2010) objavljeno dne 02. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9531/2010) objavljeno dne 06. oktobra 2010.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 25. oktobra 2010, to je pred rokom za prejem ponudb (ki je bil določen na dan 26. oktobra 2010 do 11. ure), priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 23. oktobra 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da "razveljavi celoten razpis in celotno razpisno dokumentacijo" ter "razpis ponovi ob spremenjenih pogojih", pa tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo" in odvetniško nagrado za zastopanje. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- zatrjuje, da "je razpis netransparenten, da so javno objavljeni podatki (objavljeni preko Portala) naročnika zavajajoči, da je kršeno tudi temeljno načelo gospodarnosti". Po zatrjevanju vlagatelja namreč (v povezavi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila) obstajajo tri projektne dokumentacije, izdelan PGD projekt starejšega datuma pa je "v bistvu PGD, PZI projekt in je vsebinsko vezan na idejni projekt",
- zatrjuje, da je naročnik "pri podjetju VODING s.p.naročil idejni projekt, ki je pravzaprav okrnjena izvedenka obeh projektnih dokumentacij, ki jih je izdelal IEI", ter zaključuje, da je naročnik "netransparentno porabljal proračunska sredstva na način, da je najprej naročil pri podjetju IEI d.o.o. projektno dokumentacijo faze PGD, PZI za celotno čistilno napravo, čez eno leto pa še enkrat izvede okrnjeno identično naročilo pri podjetju VODING s.p.",
- zatrjuje, da je razpis očitno pisan na kožo ponudniku, ki ga naročnik preferira,
- zatrjuje, da reference kadra "niso objektivno opravičljive, so nesorazmerne upoštevajoč dejstvo, da sta tako PGD in PZI že izdelana", pa tudi "neupravičeno diskriminatorne, ker ni jasno, kakšno prednost pripisuje naročnik ponudniku, ki ima te reference, saj sta" "izdelana tako PGD, kot PZI",
- opozarja, da "po ZJN-2B ni dopustno vodenje postopka prepustiti zasebnim gospodarskim subjektom",
- zatrjuje, da upoštevaje objavo zadnje spremembe razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil nima dovolj časa, da bi pripravil pravilno ponudbo,
- zatrjuje, da gre naročniku očitati negospodarno ravnanje, saj (že) razpolaga s projektno dokumentacijo PGD, PZI in PGD za strojno zgoščanje blata.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 4300-01/2010-17, z dne 27. oktobra 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 12. novembra 2010, dne 15. novembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo z dne 15. novembra 2010, poimenovano "DOPOLNITVE" (skupaj s prilogami).

Naročnik je dne 25. novembra 2010 sprejel sklep številka 4300-01/2010-22, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- meni, da navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo niso vezane na predmetni javni razpis in naročilo, ki ga po objavljenem in veljavnem javnem razpisu naročnik želi oddati najugodnejšemu ponudniku,
- zatrjuje, da je ponudnike v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno seznanil z dejstvom, da za predmetno javno naročilo razpolaga samo z izdelanim idejnim projektom in da bo moral izbrani ponudnik izdelati tudi PGD in PZI projekt za posodobitev in razširitev čistilne naprave Gorenja vas, ki je predmet javnega naročila,
- zatrjuje, da sicer razpolaga s projektno dokumentacijo, ki se nanaša na čistilno napravo Gorenja vas, vendar pa je ta starejšega datuma in ni vezana na predmetno javno naročilo. Naročnik pri tem dodaja, da projektna dokumentacija, ki jo navaja vlagatelj, ni bila podlaga za pripravo predmetnega javnega naročila,
- odločno zavrača navedbo vlagatelja, da naj bi bil javni razpis "pisan na kožo ponudniku",
- meni, da z referencami, kot so določene v razpisni dokumentaciji, v ničemer ni kršil določb ZJN-2,
- zatrjuje, da vodenja postopka predmetnega javnega naročila ni prepustil zasebnemu gospodarskemu subjektu, pač pa je osebo zasebnega prava najel za svetovanje,
- nasprotuje zatrjevanju vlagatelja, da upoštevaje objavo zadnje spremembe razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil ni imel dovolj časa, da bi pripravil pravilno ponudbo.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 13. decembra 2010, dne 17. decembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo z dne 16. decembra 2010. V omenjeni vlogi vlagatelj naročnika obvešča, da se z njegovo odločitvijo (o zahtevku za revizijo) ne strinja, zaradi česar zahteva nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 4300-01/2010-25, z dne 20. decembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-343/2010-2, z dne 29. decembra 2010, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 31. decembra 2010, dne 03. januarja 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 4300-01/2010-029, z dne 03. januarja 2011, poimenovan "Odstop manjkajoče dokumentacije", skupaj s prilogami.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-343/2010-4, z dne 12. januarja 2011, ter pozivom številka 018-343/2010-6, z dne 02. februarja 2011, pozvala na odstop preostale manjkajoče dokumentacije, pri čemer je dne 18. januarja 2011 prejela naročnikov dopis številka 4300-01/2010-031, z dne 17. januarja 2011, poimenovan "Odstop manjkajoče dokumentacije", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: dopis številka 4300-01/2010-031), dne 09. februarja 2011 pa naročnikov dopis številka 4300-01/2010-033, z dne 07. februarja 2011, poimenovan "Odstop manjkajoče dokumentacije - ponudba št. 078/2008", skupaj s prilogo.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da "je razpis netransparenten, da so javno objavljeni podatki (objavljeni preko Portala) naročnika zavajajoči, da je kršeno tudi temeljno načelo gospodarnosti". Po zatrjevanju vlagatelja namreč (v povezavi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila) obstajajo tri projektne dokumentacije, izdelan PGD projekt starejšega datuma pa je "v bistvu PGD, PZI projekt in je vsebinsko vezan na idejni projekt".

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje med drugim izhaja povabilo ponudnikom, naj podajo ponudbo za izvedbo zadevnega javnega naročila, katerega predmet je "[p]osodobitev in razširitev CN Gorenja vas" (točka "1. Povabilo k oddaji ponudbe" I. dela razpisne dokumentacije). V nadaljevanju razpisne dokumentacije (točka "3. Predmet javnega naročila:" I. dela razpisne dokumentacije) je navedeno, da je predmet zadevnega javnega naročila posodobitev in razširitev čistilne naprave Gorenja vas, pri čemer izvedba investicije obsega posodobitev in razširitev čistine naprave Gorenja vas (iz zmogljivosti 1.000 populacijskih ekvivalentov na zmogljivost 3.100 populacijskih ekvivalentov), izdelavo vse potrebne dokumentacije, pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo posodobitve in razširitve čistilne naprave, izvedbo vseh potrebnih del in poskusno obratovanje, skladno z elementi iz razpisne dokumentacije. Iz razpisne dokumentacije nadalje izhaja, da bo izvedba posodobitve in povečanja čistilne naprave po obstoječem idejnem projektu (IDP). V okviru predmeta zadevnega javnega naročila se v celoti temeljito gradbeno prenovi in posodobi obstoječi biološki blok, vključno z elektroinštalacijami in opremo, strojnimi inštalacijami in opremo, merilno tehniko, opremo za nadzor, meritve in vodenje procesov čiščenja odpadnih vod in shranjevanja podatkov. Obstoječi blok mora zagotavljati kapaciteto čiščenja odpadnih voda za 1.000 populacijskih ekvivalentov. Predmet zadevnega javnega naročila je tudi gradnja novega biološkega bloka z dvema sekvenčnima bazenoma s predhodnimi selektorji odpadne vode s kapaciteto čiščenja 2.100 populacijskih ekvivalentov. Pri tem je potrebno zagotoviti zahtevano učinkovitost čiščenja odpadnih vod, tako v starem kot v novem biološkem bloku, kar mora izvajalec v času poskusnega obratovanja dokazati z meritvami na iztoku iz vsakega bloka posebej. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je obstoječa čistilna naprava Gorenja vas velikosti 1.000 populacijskih ekvivalentov in spada med male komunalne čistilne naprave, povečana in posodobljena čistilna naprava pa bo velikosti 3.100 populacijskih ekvivalentov in bo v skladu s predpisi o emisiji snovi v vode razvrščena med komunalne čistilne naprave. V skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (potrebni učinki čiščenja) mora vsak ponudnik pri ponudbi upoštevati in bo moral projektirati in izvesti tako posodobitev obstoječega biološkega bloka, da bo očiščena odpadna voda tudi na iztoku iz obstoječega biološkega bloka dosegala z razpisno dokumentacijo določen učinek čiščenja, saj bo naročnik zahteval izvajanje monitoringa na iztoku iz obeh bioloških blokov (ločeno iz novega in prenovljenega biološkega bloka). Iz razpisne dokumentacije nadalje izhaja tudi, da je "na sedežu pooblaščenca naročnika" možen ogled izdelanega idejnega projekta za posodobitev in razširitev čistilne naprave Gorenja vas.

Smiselno enak predmet javnega naročila izhaja tudi iz točke "II.2.1) Celotna količina ali obseg" objave obvestila o naročilu zadevnega naročila na Portalu javnih naročil (številka objave JN8188/2010, datum objave 02. september 2010), pa tudi iz uvoda IV. dela (poimenovanega "TEHNIČNE SPECIFIKACIJE") razpisne dokumentacije. Natančnejše tehnične specifikacije predmeta zadevnega javnega naročila so razvidne iz IV. dela razpisne dokumentacije.

Iz poglavja "SPLOšNO" IV. dela razpisne dokumentacije nadalje izhaja, da mora pri kalkulaciji cen za posamezno postavko ponudnik upoštevati vsa dela in aktivnosti, povezane s predmetom javnega naročanja, med drugim tudi stroške izdelave kompletne PGD in PZI projektne dokumentacije ter stroške revizije projektne dokumentacije v fazi PGD in PZI.

Pod poglavjem "STROKOVNE PODLAGE" IV. dela razpisne dokumentacije so kot (ostale) strokovne podlage našteti oziroma naštete
- "Dokument identifikacije investicijskega projekta: Ureditev porečja Sore - "UPS" Vodooskrba ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, Razvojna agencija Sora d.o.o. škofja Loka, april 2007"
- "Predinvesticijska zasnova: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore, SI Consult d.o.o. Ljubljana, januar 2008"
- "študija izvedljivosti z Analizo stroškov in koristi: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Sore, SI Consult d.o.o. Ljubljana, januar 2008, popravek april 2008, popravek avgust 2008, popravek december 2008, popravek april 2009"
- "Investicijski program: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore, SI Consult d.o.o., september 2009"
- "Lokacijska informacija, Občina Gorenja vas - Poljane, marec 2007".

Prav tako iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek točke "3. Predmet javnega naročila:" I. dela razpisne dokumentacije) izhaja, da se javno naročilo oddaja po Pogojih pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, prva izdaja, 1999 (FIDIC, Rumena knjiga). Smiselno enak podatek izhaja tudi iz točke "III.1.4) Drugi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila" objave obvestila o naročilu zadevnega naročila na Portalu javnih naročil (številka objave JN8188/2010, datum objave 02. september 2010), pa tudi iz odgovora "na vprašanje ponudnika št. 11, Datum objave: 14.10.2010, 09:06", tretjega odstavka na 7. strani razpisne dokumentacije, točke "1. Predpisi na podlagi katerih se izvaja javno naročilo:" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazca številka 19, poimenovanega "IZJAVA O POPOLNOSTI PONUDBENIH CEN" (v tej morajo ponudniki celo izjaviti, da so seznanjeni z dejstvom, da se zadevno javno naročilo oddaja po prvi izdaji FIDIC, Rumene knjige, 1999), kakor tudi iz številnih drugih določb razpisne dokumentacije.

Ob vpogledu v objavo obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil (številka objave JN8188/2010, datum objave 02. september 2010), je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da je "na vprašanje ponudnika št. 10, Datum objave: 13.10.2010, 09:36", ki se glasi
"V popisu del napajanja čistilne naprave je premalo podatkov za izdelavo korektne ponudbe, ker navajate, da je pri vas samo dokumentacija PGD, vas prosimo, da na portalu objavite nov, podrobnejši popis del napeljave ČN in vso dokumentacijo PZI iz katere bodo reazvidni vsi podatki za pripravo ustrezne ponudbe. Hvala",
podan naslednji odgovor:
"Naročnik razpolaga za predmetno javno naročilo z izdelanim Idejnim projektom, ki je na vpogled na naslovu družbe, ki jo je naročnik najel za svetovanje v postopku javnega naročila. Izdelan PGD projekt na katerega se sklicuje ponudnik, je starejšega datuma in ni vsebinsko vezan na predmetno javno naročilo. Izbrani ponudnik bo moral, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji za čistilno napravo, ki je predmet javnega naročila izdelati celotno projektno dokumentacijo - PGD in PZI projekt. S podrobnejšim popisom del napeljave ČN naročnik ne razpolaga, saj kot navedeno bo le-to moral izdelati ponudnik v fazi izdelave projektne dokumentacije".

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je iz razpisne dokumentacije v segmentih, ki jih kot sporne v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, predmet javnega naročila razviden jasno. Izvedba investicije namreč obsega posodobitev in razširitev čistine naprave Gorenja vas (iz zmogljivosti 1.000 populacijskih ekvivalentov na zmogljivost 3.100 populacijskih ekvivalentov), izdelavo vse potrebne dokumentacije (med drugim tudi izdelavo kompletne PGD in PZI projektne dokumentacije), pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo posodobitve in razširitve čistilne naprave, izvedbo vseh potrebnih del in poskusno obratovanje, skladno z elementi iz razpisne dokumentacije. Prav tako iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da bo izvedba posodobitve in povečanja čistilne naprave (potekala) po obstoječem idejnem projektu (IDP), jasno pa so naštete tudi (ostale) strokovne podlage, na podlagi katerih je bila pripravljena investicijska dokumentacija. Iz odgovorov na vprašanja, objavljenih na Portalu javnih naročil (številka objave JN8188/2010, datum objave 02. september 2010), po oceni Državne revizijske komisije tudi jasno izhaja, da je izdelan idejni projekt na vpogled "na naslovu družbe, ki jo je naročnik", kot zatrjuje sam, "najel za svetovanje v postopku javnega naročila", pa tudi, da je izdelan projekt PGD, na katerega se sklicuje gospodarski subjekt, ki je zastavil vprašanje, starejšega datuma in ni vezan na predmetno javno naročilo. Prav tako je v omenjenem odgovoru (ponovno) jasno poudarjeno, da bo moral (izbrani) ponudnik izdelati celotno projektno dokumentacijo (torej tudi projekta PGD in PZI), iz razpisne dokumentacije pa tudi na več mestih jasno izhaja, da se zadevno javno naročilo oddaja po Pogojih pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, prva izdaja, 1999 (FIDIC, Rumena knjiga). Da za predmetno javno naročilo razpolaga izključno in samo z idejnim projektom ("ki je bil podlaga za prijavo za sofinanciranje investicije iz sredstev EU"), naročnik ponavlja tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani "11 od 14").

Državna revizijska komisija sicer lahko razume vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo izpostavlja tri projektne dokumentacije, to je
- projektno dokumentacijo faze PGD in PZI, izdelano v mesecu septembru leta 2006,
- projektno dokumentacijo faze IDP, izdelano v mesecu juliju 2007,
- projektno dokumentacijo faze PGD, izdelano v mesecu juniju 2009,
vendar pa po drugi strani ugotavlja, da
- je iz razpisne dokumentacije v (naštetih) segmentih, ki jih kot sporne v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, predmet javnega naročila razviden jasno,
- je izdelan idejni projekt (IDP) za izvedbo posodobitve in povečanja čistilne naprave, na katerem temelji postopek oddaje zadevnega javnega naročila, opredeljen, specificiran oziroma naveden, gospodarskim subjektom pa je na vpogled "na naslovu družbe, ki jo je naročnik", kot zatrjuje sam, "najel za svetovanje v postopku javnega naročila" (na ostalih projektnih dokumentacijah, ki jih v zahtevku za revizijo našteva vlagatelj, postopek oddaje zadevnega javnega naročila torej ne temelji),
- je naročnik svoje razloge, zaradi katerih predmet zadevnega javnega naročila vseeno vključuje tudi izdelavo kompletne PGD in PZI projektne dokumentacije, v odločitvi o zahtevku za revizijo utemeljil. Naročnik je namreč pri tem navedel, da je bila projektna dokumentacija izdelana v preteklih letih, ko je čistilno napravo Gorenja vas nameraval posodobiti, vendar do realizacije nikoli ni prišlo.

Neodvisno od vprašanja (in odgovora na vprašanje), zakaj se je naročnik kljub projektnim dokumentacijam, ki jih v zahtevku za revizijo našteva vlagatelj, odločil, da bo v predmet zadevnega javnega naročila vključil tudi izdelavo kompletne PGD in PZI projektne dokumentacije, je potrebno odgovor, objavljen na Portalu javnih naročil, da izdelan projekt PGD, "na katerega se sklicuje ponudnik," "ni vsebinsko vezan na predmetno javno naročilo", razumeti na način, da postopek oddaje zadevnega javnega naročila na izdelanem projektu PGD ne temelji (postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč, kot že poudarjeno, temelji na izdelanem idejnem projektu), ne gre pa ga razumeti na način, kot ga razume vlagatelj, torej zgolj po njegovi (ozki) besedni razlagi. "Vsebinsko nevezanost" projekta PGD "na predmetno javno naročilo" je torej potrebno razumeti na način, da postopek oddaje zadevnega javnega naročila ne temelji na izdelanem projektu PGD (temveč bo izvedba posodobitve in povečanja čistilne naprave po obstoječem idejnem projektu). V odgovoru je namreč zapisano, da projekt PGD, "na katerega se sklicuje ponudnik," "ni vsebinsko vezan na predmetno javno naročilo", ne pa na primer, da projekt PGD, "na katerega se sklicuje ponudnik," "ni vsebinsko vezan na izdelan idejni projekt (IDP)". Tudi v primeru, če bi držalo zatrjevanje vlagatelja, da "je idejni projekt izdelan na podlagi PGD, PZI projekta" (oziroma, da je "PGD, PZI projekt" "vsebinsko vezan na idejni projekt"), pa to ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera vseeno ne bi spremenilo dejstva, da postopek oddaje zadevnega javnega naročila, kot to jasno izhaja iz razpisne dokumentacije, kljub temu temelji zgolj na večkrat omenjenem izdelanem idejnem projektu (ne pa na projektih PGD in PZI, ki ju omenja vlagatelj). Izvedba posodobitve in povečanja čistilne naprave bo namreč po obstoječem idejnem projektu (IDP), slednji pa je gospodarskim subjektom na vpogled "na naslovu družbe, ki jo je naročnik", kot zatrjuje sam, "najel za svetovanje v postopku javnega naročila". Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "je razpis netransparenten", pa tudi, "da so javno objavljeni podatki (objavljeni preko Portala) naročnika zavajajoči".

Ker je Državna revizijska komisija že v posledici doslej izvedenih dokaznih predlogov ocenila, da je dejansko stanje, potrebno za odločitev v zadevnem revizijskem postopku, dovolj razjasnjeno (Državna revizijska komisija je sledila vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo predlaga izvedbo dokaznih predlogov z vpogledom v "vse tri projektne dokumentacije", ki "se nahajajo pri naročniku", ter z vpogledom v "priložene fotokopije"), ni izvedla dokaznega predloga "zaslišanje naročnika", ne dokaznega predloga "glavna obravnava", niti ni z namenom pregleda projektnih dokumentacij, ki jih v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, imenovala neodvisnega izvedenca.

V svojem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik "pri podjetju VODING s.p.naročil idejni projekt, ki je pravzaprav okrnjena izvedenka obeh projektnih dokumentacij, ki jih je izdelal IEI", ter zaključuje, da je naročnik "netransparentno porabljal proračunska sredstva na način, da je najprej naročil pri podjetju IEI d.o.o. projektno dokumentacijo faze PGD, PZI za celotno čistilno napravo, čez eno leto pa še enkrat izvede okrnjeno identično naročilo pri podjetju VODING s.p.". Vlagatelj naročniku očita tudi "negospodarno ravnanje, saj razpolaga s projektno dokumentacijo PGD, PZI in PGD za strojno zgoščanje blata, čeprav sedaj zahteva, da joa ponudnik oz. vlagatelj sam izdela". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik z opisanimi ravnanji kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, to je 6. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2).

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da 6. člen ZJN-2 sicer nalaga naročniku, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev, vendar pa gre iz vsebine citirane določbe sklepati, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa. Slednjega, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZRPJN, varujejo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, ali urad, pristojen za varstvo konkurence, kaže pa se v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po naravi stvari (o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v več svojih odločitvah) se zato posamezni ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Državna revizijska komisija glede na navedeno s tem povezanih revizijskih očitkov vlagatelja ni presojala.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta najprej navaja, da mu "ni jasno, zakaj naročnik v razpisu ponudnike zavaja in jim ne pove, da je PGD, PZI za celotno čistilno napravo skupaj z natančnimi popisi del in tehničnimi karakteristikami že izdelan, da je PGD za strojno zgoščanje skupaj z natančnimi popisi del in tehničnimi karakteristikami opreme tudi že izdelan", posledično pa zaključuje, da je razpis očitno "pisan na kožo ponudniku, ki ga naročnik preferira", takšno ravnanje naročnika pa ni dopustno. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da citirani vlagateljevi navedbi ni mogoče slediti že iz razloga, ker bo izvedba posodobitve in povečanja čistilne naprave po obstoječem idejnem projektu (IDP). Prav tako zgolj citirani razlog, ki ga navaja vlagatelj, tudi sicer ne more pripeljati do zaključka, da je razpis očitno "pisan na kožo ponudniku, ki ga naročnik preferira". Dejstvo je namreč, da je oddaja zadevnega javnega naročila vodena po odprtem postopku, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo. Vsak gospodarski subjekt, ki bo predložil ponudbo, bo moral ponudbo predložiti tudi v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije konkretnega postopka oddaje javnega naročila (v vsebini, kot je bila objavljena na Portalu javnih naročil, ta pa obsega 298 strani), upoštevaje postopek (ki je enak za vse) in veljavno zakonodajo. Tudi sicer pa vlagatelj ne zatrjuje (in izkazuje), zakaj in v čem naj bi zgolj dejstvo, da je kateri od ponudnikov projektno dokumentacijo faze PGD in PZI za povečanje čistilne naprave Gorenja vas izdelal na primer pred petimi leti (po takratni razpisni dokumentaciji, upoštevaje takrat veljavno zakonodajo, takratno stanje obstoječe čistilne naprave in takratne okoliščine dejanskega stanja), tega ponudnika "preferiralo" v tokratnem postopku oddaje javnega naročila. Ne gre namreč prezreti niti, da je izdelava kompletne PGD in PZI projektne dokumentacije le del predmeta zadevnega javnega naročila. Glede na navedeno tako ni mogoče slediti tudi vlagateljevi navedbi, da iz razloga, ker naročnik od ponudnikov zahteva, da "še enkrat izvedejo predmetno projektno dokumentacijo", "vsi ponudniki ne morajo in niso enakopravno obravnavani".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da reference kadra "niso objektivno opravičljive, so nesorazmerne upoštevajoč dejstvo, da sta tako PGD in PZI že izdelana", pa tudi "neupravičeno diskriminatorne, ker ni jasno, kakšno prednost pripisuje naročnik ponudniku, ki ima te reference, saj sta" "izdelana tako PGD, kot PZI". Ker projekta PGD in PZI, ki sta predmet oddaje zadevnega javnega naročila, še nista izdelana, Državna revizijska komisija (upoštevajoč tudi že doslej podano obrazložitev svoje odločitve) vlagateljevemu zahtevku za revizijo tudi v izpostavljenem delu ni mogla slediti. Smiselno enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila v povezavi z vlagateljevimi navedbami, da so sporne reference nedopustne iz razloga, ker mora (z njimi) dokazovati nekaj, česar mu "ne bo treba delati", ker naročnik s tem že razpolaga.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta opozarja, da "po ZJN-2B ni dopustno vodenje postopka prepustiti zasebnim gospodarskim subjektom".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določbe četrtega odstavka 16. člena ZJN-2 izhaja, da naročniki lahko "za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07)". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pristopila k ugotavljanju, ali je naročnik za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja (torej v postopku oddaje zadevnega javnega naročila) pooblastil drugega naročnika (iz omenjenih uredb), oziroma, ali je, kot opozarja vlagatelj, vodenje postopka javnega naročanja (torej vodenje postopka oddaje zadevnega javnega naročila) morebiti prepustil "zasebnim gospodarskim subjektom".

Ob vpogledu v Pogodbo o "izdelavi razpisnih dokumentacij in izvedbi razpisnih postopkov javnega naročanja za izbiro izvajalcev gradnje in nadzora gradnje pri realizaciji operacij sofinanciranih iz kohezijskega sklada EU" številka 2009-039, z dne 26. oktobra 2009 (v nadaljnjem besedilu: pogodba številka 2009-039), sklenjeno med naročnikom in gospodarskim subjektom ALTUS consulting, d. o. o., Lepi pot 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izvajalec, pa tudi gospodarski subjekt ALTUS consulting, d. o. o.), je Državna revizijska komisija ugotovila, da bo, kot iz nje (v 2. členu) izhaja, izvajalec po omenjeni pogodbi opravil storitve izdelave razpisne dokumentacije in izvedbe razpisnih postopkov javnega naročanja, med katerimi je tudi izbira izvajalca gradnje (in izvajalca strokovnega nadzora nad gradnjo) pri realizaciji operacije "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore", projekt "Občina Gorenja vas - Poljane". Naloge izvajalca so tako med drugim
- priprava sklepa o začetku postopka,
- priprava razpisne dokumentacije in njeno usklajevanje,
- priprava objave javnega razpisa in posredovanje javnega razpisa v objavo na Portal javnih naročil,
- distribucija razpisne dokumentacije in njeno pojasnjevanje (tudi odgovori na vprašanja ponudnikom),
- zbiranje prispelih ponudb (vzpostavitev evidence),
- izvedba postopka odpiranja prispelih ponudb in oblikovanje zapisnika o odpiranju,
- posredovanje zapisnika ponudnikom,
- pregled prejetih ponudb in njihova obdelava ter priprava izračunov skladno z merili iz razpisne dokumentacije,
- priprava podlag za odločitev naročnika glede izbire,
- priprava pisne odločitve o oddaji naročila skladno z odločitvijo naročnika in njena distribucija ponudnikom,
- priprava obrazloženega obvestila o oddaji,
- priprava objave izida in posredovanje objave izida postopka javnega naročila na Portalu javnih naročil.

Iz pogodbe številka 2009-039 (prvi odstavek 3. člena, v povezavi z drugim odstavkom istega člena) nadalje izhaja tudi, da bo naročnik s pooblastilom, ki je priloga omenjene pogodbe, izvajalca pooblastil za podpis dokumentov, ki nimajo materialnega značaja in se z njimi ne odloča v postopku.

V posledici izpostavljenih določb in vse preostale vsebine pogodbe številka 2009-039 Državna revizijska komisija zaključuje, da je v konkretnem primeru naročnik za izvedbo v postopku javnega naročanja (torej v postopku oddaje zadevnega javnega naročila), ne pa zgolj za svetovanje, pooblastil pravno osebo zasebnega prava (gospodarski subjekt ALTUS consulting, d. o. o.), ne pa "druge[ga] naročnik[a] iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07)". Gospodarski subjekt ALTUS consulting, d. o. o., namreč v omenjenih prilogah omenjenih uredb ni naveden, prav tako pa iz 70. člena ZJN-2 jasno izhajajo faze, po katerih (če ZJN-2 za posamezno vrsto postopka ne določa drugače) postopek javnega naročanja poteka oziroma se izvaja. Odprti postopek, po katerem poteka oziroma se izvaja oddaja zadevnega javnega naročila, tako med drugim vključuje tudi (faze) priprave razpisne dokumentacije, objave obvestila o javnem naročilu, odpiranja ponudb, pregleda in ocenjevanja ponudb ter objave obvestila o oddaji javnega naročila, izvedba omenjenih faz pa (poleg ostalih, že naštetih opravil, ki predstavljajo izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila) v obliki nalog izvajalca po vsebini izhaja iz pogodbe številka 2009-039. Res je sicer, da iz ene od alinej 2. člena pogodbe številka 2009-039 izhaja tudi "svetovanje v času izvajanja javnega naročila (po potrebah naročnika)", vendar pa je citirano nalogo izvajalca razumeti zgolj kot eno izmed vseh ostalih že naštetih nalog po omenjeni pogodbi. Prav tako iz dopisa naročnika številka 4300-01/2010-031 izhaja, da garancija za dobro izvedbo del (naročnik mora namreč na podlagi petega odstavka 16. člena ZJN-2, kadar za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, zahtevati od omenjene osebe, da mu pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del) "ni bila predmet dogovora med naročnikom in izvajalcem storitve po POgodbi".

Čeprav za ugotovitev kršitve četrtega odstavka 16. člena ZJN-2 zadostuje že (zgolj) dejstvo pooblastitve "za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja" nekoga, ki ni naročnik "iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07)", pa velja ugotoviti, da
- je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pri odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov, objavljenih na Portalu javnih naročil, navedeno "v imenu in po pooblastilu naročnika ALTUS consulting d.o.o.",
- je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila dokument "SEZNAM IZDANE RAZPISNE DOKUMENTACIJE" podpisan ob kvadratastem žigu, v katerem je navedeno "ALTUS consulting d.o.o.",
- je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila dokument "SEZNAM PREJETIH PONUDB" podpisan ob kvadratastem žigu, v katerem je navedeno "ALTUS consulting d.o.o.",
- so spremni dopisi, v prilogi katerih je bil zapisnik o javnem odpiranju ponudb posredovan organu upravljanja ter posredniškemu telesu, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila podpisani s pripisom "po pooblastilu", z navedbo imena, priimka in izobrazbe osebe, dodatkom "ALTUS consulting d.o.o." ter kvadratastim žigom, v katerem je navedeno "ALTUS consulting d.o.o.",
- iz objave na Portalu javnih naročil (številka objave JN8188/2010, datum objave 02. september 2010) med drugim izhaja "Dodatne informacije je mogoče dobiti pri:" "ALTUS consulting d.o.o.", "Specifikacije in dopolnilno dokumentacijo (vključno z dokumentacijo za konkurenčni dialog in dinamični nakupovalni sistem) je mogoče dobiti pri:" "ALTUS consulting d.o.o.", "Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na naslov:" "ALTUS consulting d.o.o." in "Služba, pri kateri je mogoče dobiti informacije o vlaganju pritožb" "ALTUS consulting d.o.o.".

Tudi v dokumentu številka 4300-01/2010-34, z dne 20. decembra 2010, poimenovanem "ODSTOP ORIGINALNE DOKUMENTACIJE PREDANE DRŽAVNI REVIZIJSKI KOMISIJI ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL"â??, je navedeno "pripravila: po pooblastilu naročnika", "ALTUS consulting d.o.o.", navedeno je ime, priimek in izobrazba osebe, dodan pa je tudi kvadratasti žig, v katerem je navedeno "ALTUS consulting d.o.o.". Res je sicer, da je v omenjenem dokumentu pripisano tudi, da je gospodarski subjekt ALTUS consulting, d. o. o. (oziroma "družba"), najet (zgolj) za svetovanje, vendar iz vsebine pogodbe številka 2009-039, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, izhaja zaključek, da je gospodarski subjekt ALTUS consulting, d. o. o., v konkretnem primeru pooblaščen tudi za izvedbo v postopku javnega naročanja (torej v postopku oddaje zadevnega javnega naročila), ne pa zgolj za svetovanje. Smiselno enak zaključek gre napraviti tudi na podlagi določb razpisne dokumentacije, v kateri je med drugim navedeno, da je naročnik "za svetovanje v postopku oddaje javnega naročila najel družbo ALTUS consulting d.o.o.," "ki izključno v imenu in za račun naročnika lahko opravlja posamezna dejanja v postopku in lahko podpisuje vse dokumente v postopku, razen materialnih aktov s katerimi se odloča, o katerih lahko odloča in jih podpisuje izključno naročnik sam" (točka "1. Povabilo k oddaji ponudbe" I. dela razpisne dokumentacije).

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik s tem, ko je za izvedbo v postopku javnega naročanja (torej v postopku oddaje zadevnega javnega naročila) pooblastil nekoga, ki ni naročnik "iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07)", kršil četrti odstavek 16. člena ZJN-2. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje zadevnega javnega naročila.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, v katerem ta zahteva, da (se) "razpis ponovi ob spremenjenih pogojih", Državna revizijska komisija pripominja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah (številka 018-307/2009-10, 018-024/2010-9, 018-054/2010-32, 018-93/2010-3, 018-73/2010-3, 018-120/2010-3, 018-209/2010-14, 018-262/2010-5 in 018-288/2010-2), v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o tem, da (se) "razpis ponovi ob spremenjenih pogojih", ostaja izključno v pristojnosti naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija iz razloga, ker za to ni najti ustrezne pravne podlage, v tem postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje predmetnega javnega naročila tudi ni mogla odločiti, da (se) "razpis ponovi ob spremenjenih pogojih".

Ker je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugoditi že iz doslej navedenega razloga, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko presojala preostalih domnevnih kršitev v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Presoja omenjenih preostalih domnevnih kršitev namreč ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj niti na odločitev v zadevnem postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo in odvetniško nagrado za zastopanje, kakor so priglašeni v stroškovniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe". Ob vpogledu v stroškovnik je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njem navedel "[t]aksa 5000 EUR" in "[p]oštnina in kopije 20 EUR".

Ker mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potreben strošek, nastal z revizijo, priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila
- priglašenih stroškov pod postavko "[p]oštnina in kopije 20 EUR", saj omenjeni stroški niso opredeljeni na način, da bi bilo mogoče ugotoviti njihovo potrebnost (peti odstavek 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN) in višino,
- priglašene nagrade za odvetniško zastopanje, saj vlagatelja v postopku ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade (poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni navedel višine priglašene odvetniške nagrade, katere povračilo zahteva).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10. februarja 2011


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- OBČINA GORENJA VAS-POLJANE, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas
- PURGATOR, d. o. o., Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna
- HIDROGRAĐEVINAR, a. d., Promenada 13, 22000 Sremska Mitrovica, Srbija
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran