018-020/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Maje Bilbija in članic Miriam Ravnikar šurk ter Vida Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Živila in material za prehrano" in na podlagi pritožbe vlagatelja MLEKARNA CELEIA, mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o., Arja vas 92, Petrovče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Godič & SelakoviÄ" o.p., d.o.o., Partizanska cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 9. 2. 2011

odločila:

Vlagateljeva pritožba, vložena z vlogo z dne 22. 1. 2011, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17. 9. 2010 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Živila in material za prehrano" po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 28. 9. 2010 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN9182/2010, dne 30. 9. 2010 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod številko 2010/S 190-290354. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 4. 10. 2010 je razvidno, da je naročnik prejel trideset pravočasnih ponudb. Dne 16. 12. 2010 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila (dokument št. Ob-870/11-DeS), s katerim je ponudnike obvestil, s katerimi izmed njih bo sklenil okvirne sporazume v posameznih sklopih.

Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 23. 12. 2010 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev s sklepom z dne 27. 12. 2010 zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da so v obvestilu o oddaji naročila navedeni vsi podatki, ki so določeni v tretjem odstavku 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 10. 1. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1.

Naročnik je dne 17. 1. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da je prepozen. Naročnik navaja, da je s sklepom z dne 27. 12. 2010 zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila zavrgel, in sicer z utemeljitvijo, da so že v obvestilu o oddaji naročila navedeni vsi podatki, ki so določeni v tretjem odstavku 79. člena. Ta sklep je bil vlagatelju vročen 3. 1. 2011. Naročnik opozarja na določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN v povezavi s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 in navaja, da je glede na to, da je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel, vlagatelju rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči 20. 12. 2010, ko je prejel odločitev o oddaji naročila, iztekel pa se je dne 30. 12. 2010. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen šele 10. 1. 2011, je prepozen, še navaja naročnik, pri čemer se sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije.

Zoper naročnikov sklep z dne 17. 1. 2011 je vlagatelj dne 22. 1. 2011 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 20. 12. 2010, dne 23. 12. 2010 pa je naročnika pozval, naj mu izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel, vlagatelj pa je z vlogo z dne 10. 1. 2011 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrgel kot prepoznega. Ugotovitve naročnika glede teka rokov so nesporne, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je že v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je naročnik zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel neupravičeno. Če bi ji sledil, bi vlagatelj še vedno imel desetdnevni rok in bi bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Vlagatelj v nadaljevanju pritožbe navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v sklopu 1 ocenil za nepravilno, ker naj bi bilo v priloženi izjavi banke za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navedeno, da jo bo banka izdala v skladu s poslovno politiko banke, s čimer se vlagatelj ne strinja. Naročnik v obvestilu o oddaji naročila ni obrazložil, zakaj naj bi bila s tem ponudba nepravilna, in tudi ni navedel, katera določila ZJN-2 ter razpisne dokumentacije naj bi vlagatelj kršil. Konkretnejše obrazložitve ne vsebuje niti sklep z dne 27. 12. 2010, saj se je naročnik zmotno skliceval na neizpolnitev pogojev po tretjem odstavku 79. člena ZJN-2. Vlagatelj meni, da naročnik s tem, ko je v obvestilu o oddaji navedel, da ne sklene okvirnega sporazuma z vlagateljem in da primernosti njegove ponudbe ni ugotavljal, ker je nepravilna zaradi izjave banke za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ni izpolnil pogoja po tretjem odstavka 79. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga navesti razloge za zavrnitev ponudbe. Ti ne morejo biti kakršnikoli, temveč upravičeni, pri čemer jih mora naročnik obrazložiti in navesti tudi zakonska določila in določila razpisne dokumentacije. Obvestilo o oddaji naročila ne zadostuje tem kriterijem, zato je bila vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev upravičena in utemeljena, naročnikovo zavrženje pa neupravičeno. Vlagatelj na podlagi navedenega zahteva razveljavitev sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 17. 1. 2011.

Po preučitvi pritožbe in predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da je predmet pritožbenega postopka ugotavljanje pravilnega procesnega ravnanja naročnika z zahtevkom za revizijo oz. ugotavljanje obstoja procesnih predpostavk, kot jih določa ZRPJN. Pritožbeni postopek ni namenjen vsebinskemu opredeljevanju do zahtevka za revizijo, saj naročnik s sklepom, s katerim ugotovi neobstoj ene ali več procesnih predpostavk, ne sprejme meritorne odločitve, temveč procesno.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je treba presojati z vidika prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo je treba upoštevati tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ki določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Iz citiranih določb ZRPJN in ZJN-2 izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila. V primeru, kadar so izpolnjeni v ZJN-2 določeni pogoji in ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev, začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve. Kadar pogoji za izdajo dodatne obrazložitve niso izpolnjeni in naročnik zahtevo za izdajo zavrže, začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, ne pa od dneva prejema odločitve naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila (dokument z dne 16. 12. 2010) prejel 20. 12. 2010. Zahtevo za dodatno obrazložitev je vlagatelj naročniku posredoval z vlogo z dne 23. 12. 2010. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel s sklepom z dne 27. 12. 2010, ki ga je vlagatelj prejel dne 3. 1. 2011. Zahtevek za revizijo je vlagatelj vložil dne 10. 1. 2011.

Glede na navedeno dejansko stanje in glede na določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oz. ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev, saj je v zvezi s tem spor med strankama, od razrešitve tega vprašanja pa je odvisna tudi pravočasnost zahtevka za revizijo. Kot je bilo že zapisano, tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izpolnjeni naslednji pogoji:

- odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasno navedbo o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje, in
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve mora biti vložena pravočasno, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika.

Vlagatelj je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila vložil pravočasno, in sicer dne 23. 12. 2010, torej v roku treh delovnih dni po prejemu odločitve naročnika o oddaji naročila. Vendar pa za izdajo dodatne obrazložitve nista bila izpolnjena preostala dva pogoja, določena v 1. in 2. alineji prejšnjega odstavka. Odločitev o oddaji javnega naročila je namreč vsebovala razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila pojasnil, s katerimi ponudniki bo v posameznih sklopih sklenil okvirni sporazum, hkrati pa je za vlagateljevo ponudbo zapisal, da je nepravilna, ker priložena izjava banke za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navaja, da jo bo banka izdala v skladu s poslovno politiko banke, kar pa naj ne bi bilo v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.

Zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve po drugi stani ni vsebovala jasne navedbe o tem, kaj naj dodatna obrazložitev pravzaprav vsebuje. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 23. 12. 2010, s katero je zahteval izdajo dodatne obrazložitve, povzel naročnikovo obrazložitev ugotovitve o nepravilnosti njegove ponudbe, v nadaljevanju pa je zapisal, da je takšna odločitev zmotna in da jo bo napadal z dovoljenim pravnim sredstvom, če naročnik ne bo odpravil nepravilnosti. Vlagatelj je v zahtevi naročnika pozval, naj ponovno preuči dokumentacijo in ugotovi, da je njegova ponudba pravilna ter jo uvrsti med izbrane ponudnike za sklop "mleko in mlečni izdelki". Ob tem je še zapisal, da ga je naročnik dolžan pozvati k dopolnitvi oz. pojasnitvi predložene dokumentacije, naročnika pa je tudi opozoril, naj mu dodatno obrazložitev pošlje najkasneje do 27. 12. 2010, sicer bo vložil zahtevek za revizijo.

Takšne zahteve po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče obravnavati kot jasne navedbe, o čem naj naročnik poda obrazložitev. V zahtevi za dodatno obrazložitev vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil v zvezi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe ali prednostmi sprejetih ponudb. Nasprotno, iz zahteve za dodatno obrazložitev je razvidno, da so mu razlogi za zavrnitev njegove ponudbe jasni, saj je naročnika opozoril, da je njegova odločitev zmotna in da bo zoper njo uveljavljal pravno varstvo. Vlagatelj tako šele v pritožbi navaja, v čem naj bi bila odločitev o oddaji javnega naročila pomanjkljiva, oz. v katerem delu je pričakoval dodatna pojasnila, medtem ko v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila tega ni navedel. Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot je razvidna iz vlagateljeve vloge z dne 23. 12. 2010, bi bilo kvečjemu mogoče obravnavati kot pisno opozorilo, saj vlagatelj naročnika opozarja, naj spremeni svojo odločitev. Vendar pa ZJN-2 možnosti pisnega opozorila ne vsebuje več, ker ga je ukinil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010). Tudi sicer pa gre ugotoviti, da vložitev pisnega opozorila, ko je bilo to še dopustno, ni v ničemer vplivala na potek rokov za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila upravičeno zavrgel. Posledično je treba, ob upoštevanju tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči po prejemu odločitve o oddaji naročila, torej naslednji dan po 20. 12. 2010 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe)), iztekel pa se je dne 30. 12. 2010. Ker je iz ovojnice, v kateri je bil posredovan zahtevek za revizijo, razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 10. 1. 2011, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni pravočasno vložil zahtevka za revizijo, zaradi česar ga je naročnik upravičeno zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 22. 1. 2011, v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9. 2. 2011


predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetniška pisarna Godič & SelakoviÄ" o.p., d.o.o., Partizanska cesta 30, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran