018-021/2011 Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj" in na podlagi pritožbe vlagatelja Winterhalter Gastronom, d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.2.2011

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 24.1.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 17.1.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 260-8/2010-55 z dne 20.1.2011.

2. Naročnik mora, ob izpolnjevanju procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 17.1.2011 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.9.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN9162/2010 z dne 27. 9. 2010.

Naročnik je dne 3.1.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Kovinski in elektrotehnični izdelki Tomaž Puc s.p., Hotedršica 82, Hotedršica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izreka dokumenta izhaja še, da je kot popolno ocenil tudi vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj je dne 17.1.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi neustreznih referenc, neustreznega cenika rezervnih delov ter zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila nepopolna in bi jo moral naročnik, upoštevajoč določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), izločiti. Vlagatelj ponudbo izbranega ponudnika označuje tudi kot neobičajno nizko. Vlagatelj predlaga spremembo odločitve o oddaji javnega naročila z dne 03.01.2011, in sicer tako, da se ponudba izbranega ponudnika izloči kot nepopolna in se predmetno javno naročilo odda njemu. Podredno zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila zaradi kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načela enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 20.01.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj izpodbija zgolj popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi popolnosti ponudb, ki sta bili uvrščeni pred vlagateljevo ponudbo, to je ponudbe ponudnika Metalka Zastopstvo Senkanar, d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik) in ponudbe ponudnika Biro R, d.o.o., Zaloška cesta 161, Ljubljana (v nadaljevanju: tretjeuvrščeni ponudnik). Vlagatelj naj zato ne bi izkazoval zahtevane aktivne legitimacije. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila, sklicujoč se na 42. člen ZJN-2, izrecno zapisal, da popolnosti ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika ni preverjal, saj preverjanje teh ne bi spremenilo izida javnega naročila. Naročnik zavrača ugotovitev vlagatelja, da je ponudbi drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika označil kot nepopolni, vlagatelj pa je bil glede na merilo izbora v postopku šele četrtouvrščeni ponudnik.

Vlagatelj je dne 24.01.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo. V pritožbi navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 03.01.2011 jasno in nedvoumno navedel, da sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila popolni ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja. V kolikor bi bili popolni tudi ponudbi drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika, bi naročnik to izrecno navedel, česar pa ni storil. Vlagatelj zato, ob upoštevanju argumentacije po nasprotnem razlogovanju, zaključuje, da sta popolni le njegova in ponudba izbranega ponudnika. To še toliko bolj jasno izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri je naročnik sicer zapisal, da popolnosti ponudbe drugouvrščenega in tretjeuvrščenega ponudnika ni preverjal, hkrati pa je navedel pomanjkljivosti teh ponudb. Vse navedeno po vlagateljevem mnenju kaže na okoliščino, da sta ponudbi omenjenih ponudnikov nepopolni in sta bili s strani naročnika izločeni oziroma bi morali biti izločeni iz nadaljnjega obravnavanja in ju naročnik v postopku dodelitve javnega naročila nikakor ne more upoštevati kot ponudbi ponudnikov, katerima bi bilo javno naročilo lahko dodeljeno. Vlagateljeve ponudbe tako ni mogoče obravnavati kot četrtouvrščeno, temveč kot drugouvrščeno. Iz navedenih razlogov vlagatelj meni, da izkazuje aktivno legitimacijo za vodenje predmetnega revizijskega postopka.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 27.1.2011, odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede upravičenosti naročnikovega zavrženja vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 17.1.2011, in sicer iz razloga domnevnega neobstoja aktivne legitimacije vlagatelja za njegovo vložitev.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, kar izhaja tudi iz dejstva, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil ponudbo. S tem je torej izpolnjen prvi od kumulativno podanih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, pa naročnik vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je bila zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, povzročena, ali bi mu lahko bila povzročena, škoda. Naročnik je navedeno odločitev oprl na argumentacijo, da naj bi vlagatelj podal šele četrto po vrsti najugodnejšo ponudbo, izpodbijal pa je zgolj ponudbo izbranega ponudnika (in torej ne tudi ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika).

Državna revizijska komisija argumentaciji naročnika o neizkazovanju aktivne legitimacije vlagatelja ne more pritrditi.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokument "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011 ugotavlja, da je naročnik v izreku omenjenega dokumenta zapisal, da sta popolni vlagateljeva in ponudba izbranega ponudnika ter da se slednjemu predmetno javno naročilo tudi odda. O popolnosti ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika se naročnik v izreku dokumenta "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011 torej ni izrekal, kar pa ne velja za obrazložitev navedenega dokumenta. Čeprav tudi v tej naročnik najprej navaja, da naj popolnosti ponudb omenjenih ponudnikov ne bi preverjal, se v nadaljevanju obrazložitve sklicuje na zapisnik o odpiranju ponudb in ugotovitve o tem, da je drugouvrščeni ponudnik v svoji ponudbi predložil neustrezna referenčna potrdila, tretjeuvrščeni ponudnik pa ni priložil referenčnih potrdil, ne izpolnjuje pogoja iz točke 6.2. Navodil glede zahtevane bonitetne ocene za leto 2009 in v ponudbi ni navedel cene delovne ure popravila. Zapisi o navedenih ugotovitvah naročnika izhajajo tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17.12.2010.

Iz navedenega po prepričanju Državna revizijske komisije izhaja, da je naročnik v postopku pregledovanja prispelih ponudb ugotovil nepopolnost ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika. Skladno s tem je tudi dejstvo, da je naročnik nesporno preverjal tudi popolnost vlagateljeve ponudbe in da se je o popolnosti edinih dveh popolnih ponudb izrekel tudi v izreku dokumenta "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011, s katerim je oddal predmetno javno naročilo. Državna revizijska komisija ob navedenem pripominja, da dejstvo, da naročnik svoje ugotovitve o nepopolnosti ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika navaja zgolj v obrazložitvi omenjenega dokumenta, ne pa tudi v njegovem izreku, na s strani naročnika očitno ugotovljeno nepopolnost omenjenih ponudb v ničemer ne vpliva - ZJN-2 vsebino odločitve o oddaji javnega naročila namreč opredeljuje v 79. in 80. členu, pri čemer pa navedene določbe zahteve po tem, da bi morala biti ne/popolnost ponudb ugotovljena v izreku odločitve, ne vsebujejo.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovem stališču, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kot popolni upošteval le vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika oziroma da je ugotovil nepopolnost ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.1.2011 izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika. V primeru, če bi se njegove revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi to narekovalo razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in izločitev ponudbe izbranega ponudnika, posledično pa (v primeru oddaje) dodelitev predmetnega javnega naročila vlagatelju.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazuje tudi, da mu je bila zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, povzročena, ali bi mu lahko bila povzročena, škoda.

Ker sta tako izpolnjena oba pogoja, potrebna za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka, drugačna odločitev naročnika pa je neskladna z določili 13. člena ZRPJN, v povezavi z 9. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 24.1.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 17.1.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 260-8/2010-55 z dne 20.1.2011.

Naročnik mora, ob izpolnjevanju procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 17.1.2011 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 1.2.2011

mag. Maja Bilbija,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici,
- Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran