018-013/2011 Republika Slovenija, Služba vlade RS za podnebne spremembe

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava razširjenega energetskega pregleda javnih objektov in ekonomske ocene sistema na biomaso" in na podlagi pritožbe vlagatelja GIZ GTP gospodarsko interesno združenje za gradbeništvo, trgovino, promet in ostalo, Jenkova ulica 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba vlade RS za podnebne spremembe, Gregorčičeva ulica 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 31. 1. 2011

odločila:

Vlagateljeva pritožba z dne 11. 1. 2011 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 9. 2010 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Razširjen energetski pregled javnih objektov in ekonomska ocena sistema na biomaso" po postopku oddaje naročil male vrednosti, obvestilo o naročilu male vrednosti pa je dne 22. 9. 2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko NMV1592/2010. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 4. 10. 2010 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika EKO Ideja, Družba za okoljski in energetski inženiring, d.o.o., Kidričeva ulica 20, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom "Odločitev o oddaji JNMV" št. 354-5/2010/1 z dne 4. 10. 2010.

Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 27. 10. 2010 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev. Naročnik je, kot je razvidno iz dokumenta "Dodatna obrazložitev" z dne 28. 10. 2010, zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da je razloge za sprejem ponudbe izbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe do ponudbe vlagatelja navedel že v svoji odločitvi z dne 4. 10. 2010.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 5. 11. 2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, da mu ni omogočil vpogleda v sestavo in kompetentnost strokovne komisije in da so ugotovitve komisije brezpredmetne, saj je bil opravljen izbor pred potekom roka za revizijo po predhodnem razpisu pod št. JNMV1372/2010. Po mnenju vlagatelja naročnik v odgovoru na zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve ni podal nobene dodatne obrazložitve, odločitev o izbiri pa je v nasprotju s 45. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj na podlagi navedenega in zaradi netransparentnosti celotnega postopka, pri čemer je naročnik kršil zakonodajo že v predhodnem postopku, Državno revizijsko komisijo poziva, da pregleda celoten postopek in dokumentacijo, razveljavi izbiro in naročniku naloži odpravo pomanjkljivosti.

Naročnik je dne 8. 12. 2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, in sicer zato, ker naj ga vlagatelj ne bi dopolnil v roku. Zoper naročnikov sklep je vlagatelj dne 13. 12. 2010 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-333/2010-10 z dne 24. 12. 2010 ugodila in razveljavila sklep naročnika z dne 8. 12. 2010, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 7. 1. 2011 sprejel nov sklep, s katerim je zahtevek za revizijo ponovno zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v skladu s 13. členom ZRPJN preveril, ali je zahtevek za revizijo pravočasen in pri tem ugotovil, da je bil vložen prepozno. Naročnik je dne 4. 10. 2010 vsem ponudnikom posredoval odločitev o izidu javnega naročila. Ker ni prejel vseh povratnic o prejemu, je dne 21. 10. 2010 ponovno posredoval svojo odločitev ponudnikom. Vsi trije ponudniki, tudi vlagatelj, so njegovo odločitev prejeli dne 22. 10. 2010, kar je razvidno iz prejetih povratnic. Dne 27. 10. 2010 je vlagatelj po elektronski pošti zahteval dodatno obrazložitev, kar je naročnik zavrnil. Vlagatelj je nato 16. 11. 2010 po elektronski pošti in po navadni pošti posredoval revizijski zahtevek. Ker je mogoče zahtevek za revizijo vložiti v roku 10 dni od prejema odločitve, naročnik ugotavlja, da je vložen prepozno.

Zoper naročnikov sklep z dne 7. 1. 2011 je vlagatelj dne 11. 1. 2011 ponovno vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je iz zahtevka za revizijo in njegovih prilog razvidno, da je pravočasno izpolnil vse zahteve naročnika in pogoje ZRPJN, zato meni, da je bil zahtevek za revizijo zavržen povsem neupravičeno. Naročnik kot razlog zavrnitve v sklepu z dne 7. 1. 2011 (ne pa tudi v sklepu o zavrženju z dne 8. 12. 2010) navaja nepravočasnost zahtevka za revizijo, kar je v nasprotju z določili 79. člena ZJN-2, še posebej, ker je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila neupravičeno zavrgel, kar pa neposredno vpliva na roke za vložitev zahtevka za revizijo. Zahteva za dodatno obrazložitev je bila v ustreznih rokih poslana naročniku, ki pa je z njenim zavrženjem neposredno kršil določila ZJN-2 in vplival na izbiro izvajalca. Navedbe o neizpolnjevanju posebnih pogojev po mnenju vlagatelja ne zdržijo resne presoje, saj je ponudnik GTP gospodarsko interesno združenje, ki pri prijavi na javno naročilo nastopa v imenu celotne projektne skupine. Vlagatelj tudi navaja, da mu je bila zaradi preprečitve vpogleda v dokumentacijo za izvedbo javnega naročila onemogočena preveritev ocenjene vrednosti naročila. Zaradi naročnikovih kršitev pri vodenju postopka in oddaji naročila vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep o zavrženju z dne 7. 1. 2011, sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo in odloči o oddaji javnega naročila ter povračilu upravičenih stroškov.

Po preučitvi celotne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je treba presojati z vidika prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo je treba upoštevati tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ki določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja. Iz citiranih določb ZRPJN in ZJN-2 izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila. V primeru, kadar so izpolnjeni v ZJN-2 določeni pogoji in ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev, začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve. Kadar pogoji za izdajo dodatne obrazložitve niso izpolnjeni in naročnik zahtevo za izdajo zavrže, začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema odločitve o oddaji naročila (in ne od dneva prejema odločitve naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev!).

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila (dokument z dne 4. 10. 2010) prejel 22. 10. 2010. Zahtevo za dodatno obrazložitev je vlagatelj naročniku posredoval po elektronski pošti, in sicer 27. 10. 2010. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel z dokumentom z dne 28. 10. 2010, ki ga je vlagatelj prejel dne 5. 11. 2010. Kot je razvidno iz ovojnice, v kateri je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo, je bil ta oddan priporočeno na pošto 5. 11. 2010.

Glede na zgoraj navedeno dejansko stanje in glede na določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oz. ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev, saj je od tega odvisna pravočasnost zahtevka za revizijo. Kot je bilo že zapisano, tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izpolnjeni naslednji pogoji:

- odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasno navedbo o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje, in
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve mora biti vložena pravočasno, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika.

Vlagatelj je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila vložil pravočasno, in sicer dne 27. 10. 2010, torej v roku treh delovnih dni po prejemu odločitve naročnika (22. 10. 2010 je bil petek, kar pomeni, da je rok treh delovnih dni začel teči v ponedeljek, 25. 10. 2010, in se je iztekel v sredo, 27. 10. 2010). Vendar pa za izdajo dodatne obrazložitve nista bila izpolnjena preostala dva pogoja, določena v 1. in 2. alineji prejšnjega odstavka. Odločitev o oddaji javnega naročila je namreč vsebovala razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila pojasnil, kateri ponudniki so predložili pravočasne ponudbe. Za vsako od ponudb je naročnik v preglednici navedel osnovne podatke, in sicer datum prejema, ponudbeno ceno ter ugotovitve v zvezi z izpolnjevanjem posameznih pogojev. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve je naročnik natančno pojasnil, zakaj je vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno, in sicer: "Ponudnik GIZ GTP ne izpolnjuje posebnih pogojev, objavljenih v specifikaciji javnega naročila (projektni nalogi), ker nima lastnih referenc. Priložene reference se nanašajo na druga podjetja, ki pa v ponudbi niso navedena kot podizvajalci. Ponudba tudi presega določilo zadnje točke posebnih pogojev, objavljenih v specifikaciji javnega naročila (projektni nalogi), ki določa, da mora biti predložena ponudba znotraj zakonsko določenih okvirih za javna naročila malih vrednosti (za storitve je meja do 40.000,00 evrov brez DDV)." Naročnik je prav tako pojasnil, kateri so razlogi za izbiro ponudbe izbranega ponudnika ter kateri so razlogi za zavrnitev drugouvrščenega ponudnika, pri čemer je obrazložil tudi način točkovanja posameznih ponudb.

Zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve po drugi stani ni vsebovala jasne navedbe o tem, kaj naj dodatna obrazložitev pravzaprav vsebuje. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 27. 10. 2010, s katero je zahteval izdajo dodatne obrazložitve, navedel le, da zahteva "dodatno obrazložitev (predvsem v povezavi z ZGD) o izpolnjevanju posebnih pogojev". Takšne zahteve po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče obravnavati kot jasne navedbe, saj vlagatelj ni specificiral, izpolnjevanje katerega pogoja naj naročnik pojasni, niti ni iz vlagateljeve navedbe jasno, kaj naj bi naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razlagal v povezavi z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila jasno navedel, kateri so razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne, pri čemer je naštel dve nepravilnosti, zato bi moral vlagatelj natančno opredeliti, v zvezi s katerim delom naročnikove obrazložitve potrebuje dodatna pojasnila. Poleg tega je treba pripomniti, da razčiščevanje vlagateljevega pravnega statusa v povezavi z izpolnjevanjem posameznih pogojev ne more biti predmet dodatne obrazložitve, temveč je lahko predmet postopka pravnega varstva, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila upravičeno zavrgel, ob tem pa je ravnal tudi v skladu z določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v delu, ki se nanaša na pošiljanje odločitve o zavrženju zahteve. Posledično je treba, ob upoštevanju tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči po prejemu odločitve o oddaji naročila, torej naslednji dan po 22. 10. 2010 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP)), iztekel pa se je dne 2. 11. 2010 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Ker je iz ovojnice, v kateri je bil posredovan zahtevek za revizijo, razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 5. 11. 2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega.


Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni pravočasno vložil zahtevka za revizijo, zaradi česar ga je naročnik upravičeno zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 7. 1. 2011 v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31. 1. 2011


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Služba vlade RS za podnebne spremembe, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana
- GIZ GTP gospodarsko interesno združenje za gradbeništvo, trgovino, promet in ostalo, Jenkova ulica 11, Maribor
- EKO Ideja, Družba za okoljski in energetski inženiring, d.o.o., Kidričeva ulica 20, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran