018-336/2010 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva Ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.1.2011

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 17.12.2010 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 14.12.2010.

2. Zahtevku za revizijo z dne 14.12.2010 se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema", objavljen na Portalu javnih naročil dne 5.10.2010 pod št. objave JN9489/2010 ter (popravki) dne 17.11.2010 pod št. objave JN11144/2010 v delu, ki se nanaša na LOT 1.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5000,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.10.2010 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9489/2010 (popravki pod objavami št. JN11144/2010 z dne 17.11.2010) objavil javno naročilo za storitve dostopa do pravno informacijskega sistema za uporabnike s slovenskih sodišč za obdobje treh let. Javno naročilo je razdeljeno na dva sklopa, in sicer: LOT 1 (dostop do zakonodaje in sodne prakse) ter LOT 2 (dostop do pravne literature).

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 16.11.2010). V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita vrsto nepravilnosti, povezanih s pripravo razpisa in zahtevami iz razpisne dokumentacije, zaradi katerih naj bi bil vlagatelj v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Ur.l.RS, štev. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) v neenakopravnem položaju s konkurenčnim ponudnikom. Vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da predmetni postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na LOT 1, v celoti razveljavi ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 8.12.2010, na podlagi 2. odstavka 16. člena ZJN-2 zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, o čemer je obvestil tudi
naročnika.

Dne 14.12.2010 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis z dne 13.12.2010, v katerem jo ta obvešča o poteku in trenutnem stanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je po vloženem zahtevku za revizijo skladno z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN nadaljeval z izvedbo postopka oddaje javnega naročila na obeh sklopih. Po javnem odpiranju edine prejete ponudbe je dne 6.12.2010 sprejel odločitev, da na sklopu LOT 1 ne izbere nikogar, saj zaradi spremenjenih okoliščin, ki izhajajo iz ponudbene dokumentacije in izbire ponudnika na sklopu LOT 2, predmeta naročila za LOT 1 ne potrebuje več. O tem je naročnik z dopisom dne 7.12.2010 obvestil vlagatelja in ga pozval, naj se v roku treh dni izjavi, ali vztraja pri reviziji. Naročnik je namreč mnenja, da s procesnega vidika ni razloga za odločanje o revizijskem zahtevku v zvezi s postopkom, ki je neuspešno zaključen, saj je s tem dosežen namen zahtevka - to je, da se postopek za LOT 1 v celoti razveljavi.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 15.12.2010 naročnika pozvala, naj ji odstopi dokumentacijo o vodenju predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 20.12.2010, je naročnik dne 14.12.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZRPJN nadaljeval z izvedbo oddaje javnega naročila na obeh sklopih (LOT 1 in LOT 2) in dne 6.12.2010 v skladu s 3. odstavkom 80. člena ZJN sprejel odločitev o zavrnitvi ponudbe za predmetno naročilo na sklopu LOT 1, ker predmeta naročila na tem sklopu zaradi spremenjenih okoliščin ne potrebuje več. Naročnik navaja, da ima pravico do pravnega varstva svojih pravic le tisti, ki izkaže, da je odločitev pristojnega organa potrebna zaradi varstva njegovih pravic in interesov, v konkretnem primeru torej, če vlagatelj lahko od takšnega varstva pričakuje določene pravne in ekonomske koristi. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je zaradi okoliščin, ki so nastopile tekom postopka javnega naročanja in zaradi katerih naročnik predmeta javnega naročila ne potrebuje več, na podlagi določila 3. odstavka 80. člena ZJN-2 zavrnil prejeto ponudbo za sklop LOT 1, s čimer je postopek zaključen. Namen, ki ga je vlagatelj zasledoval z revizijskim zahtevkom je bil tako dosežen na drugačen način, in sicer že pred vsebinskim odločanjem o revizijskem zahtevku. Vlagatelj zato nima več pravnega interesa za nadaljevanje revizijskega postopka, kajti tudi v primeru zanj ugodnega izida vlagatelj po naročnikovih navedbah naj ne bi imel nobene koristi, ki naj bi se morda odražala kot možnost, da bi bil v ponovljenem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik, saj naročnik novega postopka oddaje javnega naročila ne namerava izvesti.

Zoper navedeno naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil pritožbo (vloga z dne 17.12.2010), v kateri navaja, da zaradi nepravilnosti in nezakonitosti v razpisni dokumentaciji ni predložil ponudbe, pač pa je vložil revizijski zahtevek. Zaradi navedenega je naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za vlagatelja povsem irelevantna, kajti vlagatelj od naročnika ni nikoli prejel nobene odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, prav tako mu tudi ni znano, kakšne okoliščine naj bi botrovale temu, da naročnik predmeta javnega naročila ne potrebuje več. Edini dopis, ki ga je vlagatelj s strani naročnika prejel, je bil poziv z dne 7.12.2010 na umik revizijskega zahtevka, ker je postopek oddaje javnega naročila za sklop LOT 1 zaključen brez izbire z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, zaradi česar naj bi bilo naročnikovo odločanje o revizijskem zahtevku nepotrebno. Vlagatelj navaja, da naročnik o revizijskem zahtevku sploh ni odločal, pač pa je sprejel zgolj odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ki ni v nobeni povezavi z očitki zoper vsebino razpisne dokumentacije, ki jih je z revizijskim zahtevkom pravočasno in pravilno uveljavljal. Vlagatelj meni, da je naročnik odločitev o revizijskem zahtevku sprejel v nasprotju z ZRPJN, saj jo je sprejel šele 27. dan po prejemu revizijskega zahtevka. Vlagatelj opozarja, da je naročnikovo pravno naziranje, da lahko s posegom v postopek oddaje javnega naročila napravi pravno sredstvo, vloženo v tem postopku, za brezpredmetno, napačno in pravno nesprejemljivo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikov sklep o zavrženju revizijskega zahtevka, z dne 14.12.2010 razveljavi.

Dne 23.12.2010 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis z dne 22.12.2010, v katerem ta ponovno opisuje potek postopka ter pojasnjuje pravne podlage za svoje postopanje. Naročnik dodaja, da je potem, ko je prejel vlagateljevo vlogo z dne 8.12.2010 o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, dne 14.12.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik je namreč mnenja, da vlagateljeva vloga z dne 8.12.2010 še ne pomeni avtomatično nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in da je rok iz 1. odstavka 16. člena ZRPJN za naročnika le instrukcijske narave. Pri tem naročnik dodaja, da ni prišlo do prekoračitve tega roka, saj se le-ta šteje od prejetja popolne vloge, vlagatelj pa zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse. Iz tega razloga tudi ni potekel rok po 2. odstavku 16. člena ZRPJN, na podlagi katerega vlagatelj pridobi pravico za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala zakonitost naročnikovega sklepa z dne 14.12.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16.11.2010 zavrgel. Svojo odločitev je naročnik utemeljil z domnevnim pomanjkanjem vlagateljevega pravnega interesa za vodenje postopka revizije. Po naročnikovem mnenju naj bi namreč vlagatelj izgubil interes za nadaljevanje revizijskega postopka zaradi dejstva, da je naročnik dne 6.12.2010 (torej še v teku postopka revizije in pred vsebinskim odločanjem o revizijskem zahtevku) sprejel odločitev o zavrnitvi (edine prejete) ponudbe za LOT 1, ob tem pa je tudi odločil, da za navedeni sklop ne bo izvedel novega postopka javnega naročanja, ker predmetnega naročila ne potrebuje več. Naročnik ocenjuje, da je bil s takšnim njegovim ravnanjem dosežen namen, ki ga je vlagatelj zasledoval s svojim zahtevkom, zaradi česar naj vlagatelj ne bi več imel pravnega interesa za nadaljevanje revizijskega postopka.

Z opisanim naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Kot pravilno opozarja vlagatelj, bi pravno sklepanje, ki ga ponuja naročnik, in v skladu s katerim naj bi njegova odločitev o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila v času, ko je revizijski postopek še v teku, imela za posledico izgubo aktivne legitimacije na strani vlagatelja, lahko privedlo do izničenja namena pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. V kolikor bi sprejeli stališče naročnika, bi bilo namreč vsakemu naročniku, kateremu bi vlagatelj v postopku revizije oddaje javnega naročila očital kršitve predpisov o javnem naročanju, omogočeno, da se s tem, da po prejemu zahtevka za revizijo ustavi postopek oddaje javnega naročila, brez posledic izogne odločanju o vloženem pravnem sredstvu, vlagatelj pa bi bil s tem dejansko postavljen v položaj, v katerem bi mu bila pravica do pravnega varstva naknadno odvzeta. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila in izpodbijani sklep naročnika z dne 14.12.2010 razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Kot je razvidno iz korespondence naročnika (dopisi Državni revizijski komisiji z dne 13.12. in 22.12.2010), naročnik vlagateljevega zahtevka za revizijo doslej ni meritorno obravnaval. Res je sicer, kar trdi naročnik (dopis Državni revizijski komisij z dne 22.12.2010), da vlagatelj k zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o vplačilu revizijske takse (1. odstavek 22. člen ZRPJN), zaradi česar omenjene vloge ni (bilo) mogoče šteti za popolno vlogo v smislu četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Vendar je naročnik pri tem spregledal, da je bil dolžan vlagatelja sam nemudoma pozvati, naj v roku treh dni zahtevek za revizijo ustrezno dopolni (peti odstavek 12. člena ZRPJN) pa tega v obravnavanem primeru ni storil. Ob navedenem je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo z dne 8.12.2010 ("Nadaljevanje revizijskega postopka na VS RS pred Državno revizijsko komisijo") štela kot relevantno podlago za nadaljevanje postopka revizije zaradi nepostopanja (t.im. molka) naročnika (2. odstavek 16. člena ZRPJN) ter je vlagatelja na podlagi 1. odstavka 21. člena ZRPJN sama pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o plačilu revizijske takse, kar je vlagatelj dne 10.1.2011 tudi storil.

Kar zadeva usodo vlagateljevega zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija njaprej izpostavlja, da sta revizijski postopek in postopek oddaje javnega naročila medsebojno ločena postopka. Res je, da na podlagi določbe 1. odstavka 11. člen ZRPJN vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila in da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe. Vendar navedeno ne pomeni, da naročnik kljub nadaljnjim dogodkom tekom postopka oddaje javnega naročila ni zavezan revizijski zahtevek obravnavati tako po procesni (12. in 13. člen ZRPJN) kot po vsebinski (16. člen ZRPJN) plati. V obravnavanem primeru je naročnik pred obravnavanjem revizijskega zahtevka v postopku revizije nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila in dne 6.12.2010 sprejel sklep, s katerim je zavrnil edino prejeto ponudbo za LOT 1 ter odločil, da v tem delu ne bo izvedel novega postopka oddaje javnega naročila. (Državna revizijska komisija se v presojo zakonitosti omenjene naročnikove odločitve ni spuščala, saj le-ta ni predmet obravnavanega revizijskega zahtevka.) Kot pa je bilo že navedeno, se naročnik s takšnim ravnanjem v postopku oddaje javnega naročila ne more izogniti obravnavi revizijskega zahtevka v postopku revizije. V obravnavanem primeru gre namreč ugotoviti, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku postavil pravovarstveni zahtevek, v katerem je zahteval razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na LOT 1 (in ne njegovo ustavitev oz. zaključek postopka brez izbire najugodnejšega ponudnika). Za takšen pravnovarstveni zahtevek je vlagatelj v času vložitve zahtevka za revizijo izkazal pravni interes in ta z naročnikovim poznejšim ravnanjem v postopku oddaj javnega naročila tudi ni mogel odpasti. Interes vlagatelja v revizijskem postopku namreč ni v tem, da se postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe, ampak v tem, da je o njegovem pravnovarstvenem zahtevku pravnomočno odločeno. Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

Ob odločanju o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija glede na okoliščine konkretnega primera in ob upoštevanju načela hitrosti (3. odstavek 3. člena ZRPJN) ni presojala, ali so dejstva, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, resnična in ali je njegov zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, naročnik namreč vlagateljevemu pravnovarstvenemu zahtevku (ki se glasi na razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila za LOT 1 v celoti) na nobenem mestu ne nasprotuje. Nasprotno. Iz spisovne dokumentacije ter še zlasti iz naročnikovih dopisov Državni revizijski komisiji z dne 13. in 22.12.2010 izhaja, da se naročnik zahtevku za razveljavitev predmetnega razpisa za sklop LOT 1 ne upira, zaradi česar v tem oziru med strankama tega revizijskega postopka pravzaprav ni več spora. Ob navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alinee 1. odstavka 23. člena ZRPJN in ob smiselni uporabi 1. odstavka 316. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, štev. 73/07 in 45/08) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00.

Na podlagi navedenega je naročnik prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27.1.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva Ulica 9, 1000 Ljubljana
- TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska 20, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran