018-290/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Najem sistema za izvajanje videokonferenc v sodnih postopkih" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.01.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.08.2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila z uporabo konkurenčnega dialoga. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 18.09.2009, pod. št. objave JN 7644/2009.
Naročnik je dne 15.09.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-107/2009/151, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 16.09.2010 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 23.09.2010, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 24.09.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da so ponudbe oddali trije ponudniki in da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Vlagatelj navaja, da je cenovna razlika med ponudbami posledica dvoumne, nejasne in nedefinirane razpisne dokumentacije. Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik ni jasno opredelil obsega storitev upravljanja videokonferenčnega sistema na obravnavah na sodiščih, obsega storitev izobraževanja in obsega storitev selitve opreme. Vlagatelj navaja, da je naročnik ocenil, da bo potrebnih 400 prisotnosti na sodiščih v času najema, pri čemer je dopustil do 50 % povečanje ali zmanjšanje obsega teh storitev. Ker obseg storitev ni bil jasno opredeljen, vlagatelj sumi, da je izbrani ponudnik zlorabil notranje informacije, ki jih je pridobil v postopku oddaje javnega naročila za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih in ceno prilagodil obsegu storitev, ki mu je bil neformalno sporočen. Na ta način izveden postopek predstavlja kršitev temeljnih načel, zlasti načela preglednosti postopka in načela enakopravnosti ponudnikov, kršeno pa je tudi načelo gospodarnosti, saj so storitve po nedefiniranem obsegu že vkalkulirane v ceno najema. Vlagatelj še zatrjuje, da bi morala biti vsebina in obseg storitev določena na podlagi dejanskih stroškov ali v obsegu, ki je določen v urah na mesec ali leto, ponudnik pa bi podal ceno urne postavke.

Vlagatelj navaja, da je naročnik kandidatom dne 18.05.2010 poslal specifikacijo, kjer je natančno določen avdio sistem, na katerega se mora ponudnik priključiti s svojo videokonferenčno opremo, čeprav navedenega dne razpis za avdio sistem še ni bil zaključen. Vlagatelj poudarja, da je bilo javno naročilo za avdio sistem dne 21.05.2010 oddano izbranemu ponudniku, kar pomeni, da je slednji že pred podpisom pogodbe vedel, da je dobil v izvedbo tudi predmetno javno naročilo. Ob navedenem, poudarja vlagatelj, je tudi možno, da je izbrani ponudnik ob vednosti, da je pridobil javno naročilo za avdio sistem, svoje storitve že vkalkuliral v ponujeno ceno tega javnega naročila.

Vlagatelj ugotavlja, da je merilo cena odkupa celotnega sistema po izteku najema uteženo s 40 %, kar ni le nesmiselno in neracionalno, pač pa tudi v nasprotju z zakonodajo s področja davčno - računovodskih predpisov. Kot ugotavlja vlagatelj, je naročnik s postavitvijo takšnega merila pričakoval/zahteval ceno v višini 1,00 EUR in DDV. Vlagatelj zatrjuje, da bi ponudbena cena v višini 2,00 EUR ponudniku odvzela 10 točk, kar je v nesorazmerju z vrednostjo razpisa. Vlagatelj še opozarja, da bi morala biti višina odkupne cene po izteku najema postavljena na osnovi tržne vrednosti v času odkupa, saj bo oprema še vedno imela precejšnjo tržno vrednost. Kot poudarja vlagatelj, bi ponudnik lahko ponudil ceno predčasnega odkupa v višini 1,00 EUR le ob vednosti, da do (opcijskega) odkupa opreme ne bo prišlo. Vlagatelj opozarja, da bo izbrani ponudnik v primeru, če se bo naročnik odločil odkupiti opremo za ceno 1,00 EUR, prisiljen v kršitev davčnih predpisov, saj bo v tem primeru odtujil osnovna sredstva pod njihovo tržno vrednostjo. Vlagatelj poudarja, da naročnik od ponudnikov pričakuje/zahteva odkupno ceno po izteku najema v višini 1,00 EUR, hkrati pa ponuja plačilo v višini 40 % skupne ponudbene cene na račun stroška vzpostavitve sistema, ki dejansko ne presega 10 % skupne ponudbene cene.

Vlagatelj še navaja, da postopek oddaje javnega naročila s konkurenčnim dialogom v 3. fazi (oziroma tekom oddaje končnih ponudb), ne dopušča selektivnega posredovanja naročnikovih odgovorov na postavljena vprašanja ponudnikov. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik nekatera vprašanja in pripadajoče odgovore posredoval vsem ponudnikom, nekatera pa zgolj tistemu, ki je vprašanje postavil. Vlagatelj poudarja, da lahko le špekulira, da so ponudniki na enako vprašanje dobili različne odgovore.

Vlagatelj še navaja, da roki za vzpostavitev razpisanega sistema ne bodo upoštevani, saj izdani sklep o izbiri do poteka teh rokov še ne bo dokončen. Ker so postavljeni roki, ki so bistvena sestavina pogodbe, prekratki, je potrebno javni razpis razveljaviti.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (v točki 3.1.10) med drugim zahteval, da mora biti omogočeno krmiljenje kamere iz oddaljene lokacije, s katero je vzpostavljena videokonferenčna povezava. Kot zatrjuje vlagatelj, ponuja izbrani ponudnik kamero Polycom Eagle Eye View, ki ne omogoča upravljanja levo-desno, gor-dol niti preko krmilnega sistema niti preko daljinskega upravljalnika. Obračanje te kamere levo-desno, gor-dol, je možno le na način, da upravljalec sistema npr. z roko prime kamero in jo obrne/usmeri na želeno pozicijo. To pa je v nasprotju z osnovno in eksplicitno zahtevo naročnika, da mora biti upravljanje enostavno, nemoteče ter izvedeno v najkrajšem možnem času.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 4.3 (oprema v centrih za socialno delo) navedel, da morajo ponudniki ponuditi dve kameri, ki ju je mogoče upravljati iz oddaljene lokacije, ki je povezana z lokacijo CSD z videokonferenčno opremo ter da se upravljanje nanaša na premikanje kamere levo, desno, na upravljanje naklona kamere, na avtomatsko ostrenje ter na približevanje in oddaljevanje zajetega kadra snemanja. Prav tako mora biti omogočeno upravljanje kamere iz drugega prostora na isti lokaciji CSD.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik v točki 4.5 (Oprema za skrito lokacijo policije) v prvem odstavku zapisal, da mora videokonferenčna oprema, ki se bo namestila na skriti lokaciji policije, omogočati vzpostavitev videokonferenčne povezave, zajem slike preko dveh kamer full HD ločljivosti, ki jih je mogoče upravljati iz oddaljene lokacije. Kot poudarja vlagatelj, rešitev, ki jo ponuja izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevane funkcionalnosti.

Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi in ponovi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je s sklepom št. 430-107/2009/165, z dne 12.10.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma ugotavlja, da se večina očitkov nanaša na končno razpisno dokumentacijo in poudarja, da je vlagatelj pri uveljavljanju le-teh, ob upoštevanju določila šestega odstavka 12. člena ZRPJN, že prekludiran. Naročnik ugotavlja, da sta le očitek v zvezi z vzpostavitvijo razpisanega sistema in očitek, ki se nanaša na krmiljenje kamere iz oddaljene lokacije, tozadevno še pravočasna. Naročnik poudarja, da so bile vlagatelju vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ki jih navaja kot sporne, znane že pred 07.06.2010, to je že v II. fazi postopka oziroma ves čas do izteka roka za oddajo ponudb, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da razlogov objektivno ni bilo mogoče poznati pred rokom za oddajo ponudb. Ker je od izdaje naročnikovega povabila k oddaji ponudb do vložitve revizijskega zahtevka minilo 109 dni, je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na končno razpisno dokumentacijo, prepozen.

Čeprav je naročnik vse očitke, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo zavrnil, pa jih je v nadaljevanju obravnaval tudi po vsebini. Kot poudarja naročnik, je bil obseg storitev predstavljen že v okviru II. faze postopka, vse zahteve v zvezi s tem pa izhajajo tudi iz končne razpisne dokumentacije. Nihče od ponudnikov v zvezi s tem tudi ni razpolagal s kakšno dodatno ali drugačno informacijo, kot namiguje vlagatelj. Naročnik navaja, da je tudi zahteva, ki se nanaša na obvezno prisotnost izvajalčevega strokovnega kadra jasna in vnaprej predvidena in zatrjuje, da je s pojasnilom, z dne 16.06.2010, ni v ničemer spremenil. Ravno tako so jasne tudi zahteve, ki se nanašajo na izobraževanje in na selitev opreme.

Naročnik še navaja, da tudi vlagateljev očitek o tem, da je izbrani ponudnik v predmetnem postopku uspel zgolj zato, ker naj bi zlorabil informacije iz postopka, ki se nanaša na najem zvočnega sistema, ni utemeljen. Kot poudarja naročnik, se postopka razlikujeta tako po količini opreme in njeni ceni kot tudi po zahtevnosti v zvezi z namestitvijo, upravljanjem in usposabljanjem, poleg tega pa izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe za najem sistema za zvočno snemanje še ni mogel vedeti, kakšne bodo končne naročnikove zahteve v predmetnem postopku, kdaj bo zaključen in kdo bo izbran. Naročnik še zatrjuje, da bi v primeru, če bi oba postopka združil v en postopek, s tem onemogočil konkurenco.

Naročnik še ugotavlja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil načina in dobe amortizacije opreme, saj je navedeno v pristojnosti ponudnikov. Naročnik poudarja, da tudi ni zahteval cene odkupa v višini 1 EUR. Naročnik še navaja, da je s pomočjo merila cena vzpostavitve sistema želel pridobiti kvalitetnega izvajalca, ki po vzpostavitvi sistema ne bo izgubil interesa za kakovostno nudenje podpore v času najema. Naročnik navaja, da znaša ponder navedenega merila 40 %, pri čemer skupna ponudbena cena (ponder 60 %) predstavlja vsoto vzpostavitve in najemnine ves čas najema.

Naročnik navaja, da skladno s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani določenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve. Iz navedenega razloga, zatrjuje naročnik, je pri odločitvi o tem, ali bo o vsebini vprašanja/odgovora določenega kandidata seznanil tudi ostale kandidate, najprej preveril, ali bi s tem razkril predlagano tehnično rešitev. Naročnik poudarja, da v nobeni fazi postopka na enako vprašanje kandidatom oziroma ponudnikom ni odgovarjal različno, kar potrjuje tudi dejstvo, da je pridobil tri tehnično ustrezne in popolne ponudbe.

Naročnik še navaja, da iz razloga, ker sta bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vložena dva zahtevka za revizijo, javno naročilo ne bo zaključeno do predvidenega roka (do 01.10.2010). Izvajalcu bo moral zato določiti nov rok za izvedbo, ki bo določen sorazmerno roku iz končne razpisne dokumentacije. Z novim rokom pa izbrani izvajalec ne bo niti v boljšem niti v slabšem položaju.

Naročnik navaja, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Naročnik zatrjuje, da cena izbranega ponudnika ni neobičajno nizka. Ker je izbrani ponudnik ponujeno ceno predstavil v obrazcu 12 in ker je predmet javnega naročila natančno definiran, poudarja naročnik, je ponujena cena izbranega ponudnika povsem realna.
Naročnik še navaja, da je v okviru II. faze postopka z vsakim kandidatom posebej razjasnil zahteve in namen uporabe vseh kamere v prostoru. Vsem kandidatom je bil v II. fazi postopka predstavljen pomen upravljanja kamer iz druge (oddaljene) lokacije ter vidno polje, ki ga mora kamera zajeti. V končni razpisni dokumentaciji poudarja naročnik, je v dokument Funkcionalnosti in tehnična izhodišča pod točko 3.1.10 zapisal, da morajo biti kamere v razpravnih dvoranah sodišč, centrih za socialno delo, zavodu za prestajanje kazni zapora in na tajni lokaciji policije takšne, da je omogočeno njihovo krmiljenje iz oddaljene lokacije, s katero je vzpostavljena videokonferenca. Naročnik zatrjuje, da so vsi trije ponudniki ponudili takšne kamere, ki ustrezajo vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, tudi v delu, ki se nanaša na zahtevo po upravljanju kamere iz oddaljene lokacije.

Naročnik poudarja, da so morali ponudniki (za vsako izmed 11 razpravnih dvoran na sodiščih in za vsakega izmed 9 prostorov CSD) ponuditi po dve kameri (na sodiščih - eno kamero pri monitorju na sodniškem pultu in eno za sodnikom pri plazma zaslonu ter v prostorih CSD - eno kamero za snemanje otroka in drugo za snemanje izpraševalca). Kot poudarja naročnik, je izbrani ponudnik v okviru ponujenega videokonferenčnega sistema kot kamero zraven zaslona oziroma kot kamero, ki zajema sliko otroka ponudil kamero Polycom Eagle Eye. Kot poudarja naročnik, je navedeno kamero mogoče krmiliti iz druge lokacije, navedena kamera pa omogoča tudi horizontalno premikanje (najmanj +/- 90) in vertikalno premikanje (najmanj +15/-25) z zahtevanim 12x optičnim zoomom, ki zajema sliko v resoluciji 720p, 60 fps. Glede na natančnejše zahteve iz 7. alineje tretjega odstavka točke 4.2 (za kamero pri monitorju na sodnikovem pultu) in iz 3. alineje četrtega odstavka točke 4.3 (za kamero, ki zajema sliko spraševalca na CSD), je izbrani ponudnik ponudil kamero Polycom Eagle Eye View. Naročnik poudarja, da navedena kamera v celoti ustreza vsem zgoraj navedenim zahtevam iz končne razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik za zapore in za tajne lokacije na policiji ponudil dve kameri Poliycom Eagle Eye, ki ju je nedvomno mogoče krmiliti iz druge lokacije in ki omogočata horizontalno premikanje (najmanj +/- 90) in vertikalno premikanje (najmanj +15/-25), z zahtevanim 12x optičnim zoomom, ki zajema sliko v resoluciji 720p, 60 fps. Naročnik poudarja, da kamera Polycom Eagle Eye View ustreza zahtevam, kar nenazadnje izhaja tudi iz dejstva, da je prav takšno kamero na istih pozicijah in za isti namen ponudil tudi ponudnik ALTERNA INTERDRADE d.d., Ljubljana. Naročnik poudarja, da rešitev, ki jo ponuja izbrani ponudnik, v celoti izpolnjuje zahtevane funkcionalnosti - omogočeno je upravljanje obeh ponujenih kamer iz oddaljene lokacije. Kot ugotavlja naročnik, kamera Polycom Eagle Eye View omogoča elektronski digitalni PTZ (pan-tilt-zoom) pomik, katerega je možno krmiliti tako iz videokonferenčnega sistema v sodni dvorani oziroma preko sistema centraliziranega upravljanja, kot tudi z videokonferenčnega sistema na oddaljeni lokaciji. Kamera je primarno namenjena snemanju enega mesta v prostoru, kjer sedi ena oseba, vendar omogoča tudi elektronski pomik (pri tem se sicer samo ohišje kamere ne premika, premikamo oziroma izbiramo kateri del slike z 10M CMOS senzorja posredujemo v videokonferenčno povezavo), tako da lahko po potrebi sledi premiku snemane osebe ob omejitvi, da se le-ta giblje v okviru oziroma neposredni okolici svojega delovnega mesta v prostoru. Prav tako omogoča predhodne nastavitve na zajem različnih točk v prostoru, na katere lahko usmerimo kamero. Priklic teh točk je možen preko uporabe sistema upravljanja.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.10.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in še navaja, da je naročnik za kamere, ki bodo ponujene na centrih za socialno delo zahteval tudi avtomatsko ostrenje. Kot zatrjuje vlagatelj, kamera Polycom Eagle Eye View ne omogoča avtomatskega ostrenja. Vlagatelj poudarja, da navedena kamera omogoča zgolj ročni (manualni fokus), ki ga je v praksi mogoče upravljati zgolj s fizičnim posegom na kameri.

Naročnik je z dopisom, z dne 21.10.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.10.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik še zatrjuje, da ima ponujena kamera (Polycom Eagle Eye View) funkcionalnost, ki jo zagotavljajo prednastavljene pozicije zajema določenih kadrov in CMOS senzor z 10 mega točk, kar predstavlja ustrezno in povsem zadostno izpolnjevanje avtomatskega ostrenja. Kot poudarja naročnik, prednastavitve ohranijo jasnost in razpoznavnost slike brez posredovanja tretje osebe v prostoru, kar je bistvo njegove zahteve. Naročnik še opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni natančneje določil vrste avtomatskega ostrenja (optično, programsko). Kamera Polycom Eagle Eye View, poudarja naročnik, omogoča programsko avtomatsko ostrenje, kar ustreza razpisanim zahtevam.

Državna revizijska komisija je dne 04.11.2010 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in s 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005) za strokovno mnenje zaprosila strokovnjaka Aleksandra Boha, univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaka imenovala s sklepom št. 018-290/2010-3, z dne 23.11.2010. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku 3 dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem, in sicer v višini 414,00 EUR. Vlagatelj je znesek v zahtevani višini nakazal dne 24.11.2010 in dne 26.11.2010 predložil potrdilo.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 07.12.2010 in ga še istega dne posredovala obema strankama. Naročnik se je z vsemi ugotovitvami strokovnjaka strinjal (dopis, z dne 13.12.2010). Na prejeto strokovno mnenje je vlagatelj dne 13.12.2010 posredoval dokument Pripombe na prejeto izvedeniško mnenje, v katerem je izrazil svoje nestrinjanje s strokovnim mnenjem. Državna revizijska komisija je predmetni dokument dne 15.12.2010 posredovala strokovnjaku in ga zaprosila, naj se do vlagateljevih pripomb opredeli in po potrebi svoje mnenje dopolni. Strokovnjak je dne 29.12.2010 Državni revizijski komisiji posredoval dopis (Odgovori na pripombe na prejeto izvedeniško mnenje), v katerem se je opredelil do vlagateljevih pripomb. Državna revizijska komisija je naveden dokument dne 03.01.2011 posredovala obema strankama. Naročnik se je z vsemi ugotovitvami strokovnjaka strinjal (dopis, z dne 05.01.2011), vlagatelj pa je Državni revizijski komisiji dne 07.01.2011 posredoval dokument Komentar na prejeto izvedeniško mnenje, v katerem je ponovno podal svoje pripombe.

Državna revizijska komisija sprejema ugotovitve strokovnjaka, ki jih je zapisal v svojem mnenju. Mnenje strokovnjaka je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. V postopku pridobljeno strokovno mnenje izčrpno pojasnjuje strokovna vprašanja, ki so se pojavila med presojo utemeljenosti vlagateljevih navedb, zato Državna revizijska komisija tudi po proučitvi vlagateljevih pripomb meni, da le-to predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na obseg storitev nejasna in nedefinirana, da je merilo cene odkupa celotnega sistema po izteku najema neustrezno in nezakonito in da je naročnik tekom oddaje končnih ponudb odgovore na postavljena vprašanja posredoval zgolj določenim ponudnikom. Vlagatelj opozarja na povezavo obravnavanega javnega naročila z javnim naročilom za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih (JN 4176/2010), ki je bilo prav tako oddano izbranemu ponudniku in v zvezi s tem navaja, da sumi, da je izbrani ponudnik zlorabil notranje informacije ter hkrati zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Vlagatelj tudi navaja, da razpisanih storitev ne bo mogoče zaključiti v roku, ki ga je predvidel naročnik. Vlagatelj pa zlasti tudi zatrjuje, da ena izmed s strani izbranega ponudnika ponujenih kamer (kamera Polycom Eagle Eye View) ne omogoča krmiljenja iz oddaljene lokacije in ne omogoča avtomatskega ostrenja.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila z uporabo konkurenčnega dialoga razdelil na tri faze. V I. fazi je naročnik priznal sposobnost vsem tistim kandidatom, ki so izpolnili vse v razpisni dokumentaciji navedene pogoje (naročnik je sposobnost priznal petim kandidatom). V II. fazi je naročnik vodil dialog s ciljem pridobitve ustrezne tehnične rešitve. Naročnik je po končani II. fazi pripravil končno razpisno dokumentacijo in vse kandidate s priznano sposobnostjo povabil k oddaji ponudb (III. faza). Naročnik je prejel tri popolne ponudbe.

ZRPJN v šestem odstavku 12. člena ZRPJN določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom." Pravna norma šestega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom onemogoča, da bi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo javnega razpisa in/ali razpisno dokumentacijo oziroma od ponudnikov zahteva, da do roka za predložitev ponudb ugovarjajo zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so se že seznanili. Državna revizijska komisija poudarja, da so ponudniki, če zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb, do navedenega roka ne ugovarjajo, v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te domnevne kršitve naročnika prekludirani. Navedeno zakonsko pravilo (ki predstavlja odmik od pravila iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN) uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitne kršitve reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija, na podlagi vpogleda v dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila ugotovila, da se je vlagatelj tako z obsegom storitev, ki so predmet javnega naročila, kot tudi z načinom posredovanja odgovorov naročnika ter s povezavo predmetnega javnega naročila z javnim naročilom za avdio sistem, seznanil pred potekom roka za oddajo ponudb, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje niti ne dokazuje, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti (poznati) pred rokom za oddajo ponudb. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, so bile vse zahteve, ki se nanašajo na obseg storitev, kot tudi način komuniciranja s posameznimi kandidati, vključno z dejstvom, da se je tekom obravnavanega postopka hkrati vodil tudi postopek za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja na sodiščih, znane že od trenutka, ko je od naročnika prejel Vabilo k oddaji ponudbe, z dne 07.06.2010, skupaj z izvodom končne razpisne dokumentacije. Z dejstvom, da se istočasno vodi postopek oddaje javnega naročila za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja na sodiščih, je bil vlagatelj pravzaprav seznanjen že tekom II. faze predmetnega postopka oziroma še pred prejemom končne razpisne dokumentacije. Ob takšnem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj v teku vodenja postopka oddaje javnega naročila pravočasno seznanjen z navedenimi dejstvi, katera naročniku očita kot domnevno sporna. Državna revizijska komisija je ob spoštovanju procesnega pravila iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN zato dolžna zaključiti, da je imel vlagatelj ves čas vodenja postopka možnost in dolžnost, da v kolikor je menil, da storitve niso jasno opredeljene in da naročnik s kandidati ne bi smel komunicirati ločeno, ali če je imel kakšen koli drug pomislek v zvezi s povezavo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z javnim naročilom za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih (JN 4176/2010), vložiti zahtevek za revizijo čim prej oziroma najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb. Ker pa je vlagatelj izrazil navedene očitke šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN vložene formalno prepozno, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati. Sicer pa se je Državna revizijska komisija o očitkih, ki se nanašajo na obseg storitev in na povezavo z javnim naročilom za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih (JN 4176/2010), kot je pravilno ugotovil tudi naročnik, izrekla že v svoji odločitvi pod opr. št. 018-166/2010-5, z dne 23.08.2010 (na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil takratni vlagatelj - to je družba NIL Podatkovne komunikacije d.o.o., Ljubljana), in oba očitka zavrnila.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil tudi zoper merilo cena odkupa celotnega sistema po izteku najema (z DDV). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svoji predhodni odločitvi (št. 018-166/2010-5, z dne 23.08.2010), so bila merila jasno opisana in ovrednotena že v naročnikovem (prvem) dokumentu, s katerim je zainteresirane ponudnike povabil k oddaji prijav oziroma so bili kandidati/ponudniki z merili seznanjeni že z razpisno dokumentacijo v I. fazi postopka. Vlagatelj bi tako moral, skladno z določilom šestega odstavka 12. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo zoper merila vložiti oziroma postavljenemu merilu ugovarjati najkasneje do roka za oddajo prijave, to je do dne 05.11.2009. Kot je zapisala Državna revizijska komisija v navedeni odločitvi, lahko namreč ponudnik/kandidat po prejemu končne razpisne dokumentacije ugovarja le zoper pozneje dodana ali spremenjena določila prve razpisne dokumentacije, zoper vsa določila, ki so ostala nespremenjena, pa ponudnik v svoji pravici do vložitve pravnega sredstva ni prekludiran le v kolikor dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom prekluzivnega roka. Navedeno pomeni, da bi bil zahtevek za revizijo zoper domnevno nezakonito določilo razpisne dokumentacije v smislu določila šestega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasen zgolj v primeru, če bi se tekom postopka konkurenčnega dialoga izkazalo, da je določilo iz prvotne razpisne dokumentacije postalo sporno zaradi razlogov, ki jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti/napovedati že pred rokom za oddajo prijav. Seveda je takšna ugotovitev mogoča le ob izpolnjeni predpostavki, da je zahtevek za revizijo vložen pred potekom roka za oddajo končne ponudbe ter da vlagatelj dokaže, da pozneje nastale nezakonitosti (ponovno) zapisane določbe razpisne dokumentacije ni bilo objektivno mogoče ugotoviti pred potekom roka za oddajo prijav. Čeprav se je vlagatelj z merili za ocenitev ponudb seznanil že v I. fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma ob prejemu prve razpisne dokumentacije (dne 22.09.2009), pa je zahtevek za revizijo, ki je uperjen tudi zoper merila, vložil šele po enemu letu (dne 24.09.2010) oziroma celo po poteku roka za oddajo končnih ponudb.

Vlagatelj tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da naj bi izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe zlorabil notranje informacije, ki jih je pridobil tekom postopka oddaje javnega naročila za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih (JN 4176/2010) in ponujeno ceno svojih storitev prilagodil obsegu storitev, ki mu je bil neformalno sporočen.

Kot pravilno opozarja naročnik, se določilo 49. člena ZJN-2 (neobičajno nizka ponudba) nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je po njegovi presoji "neobičajno nizka" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o "neobičajno nizki" ceni (ponudbi) utemeljen.
Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene, torej zakon naročniku daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-2 v prvem odstavku 49. člena določa, da mora naročnik, če meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Iz drugega odstavka 49. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, jo izloči.
Iz besedila navedenih določb ZJN-2 izhaja (kot pravilno navaja tudi naročnik), da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in
sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna.
V obravnavanem primeru ne gre za položaj iz 49. člena ZJN-2, saj naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne želi zavrniti, temveč jo želi sprejeti kot najugodnejšo izmed treh ponudb, ki jih je prejel v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku tudi domneva, da je "izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe zlorabil notranje informacije, ki jih je pridobil v predhodnem postopku". Vlagatelja je potrebno v zvezi s tem ponovno opozoriti, da je bil z dejstvom, da vzporedno tečeta dva postopka oddaje javnih naročil (in sicer za najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih in postopek oddaje predmetnega javnega naročila) seznanjen še preden je prejel končno razpisno dokumentacijo. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svoji predhodni odločitvi, gre pri tem za dva ločena postopka oddaje javnih naročil, ki vsak zase predstavljata samostojno enoto, katerih stičišče je le v njuni medsebojni povezljivosti. Med njima so razlike ne le v predmetu najema (predmet obravnavanega javnega naročila je najem sistema za izvajanje videokonferenc, predmet drugega javnega naročila pa je najem zvočnega sistema), pač pa tudi v njunem obsegu (prvi je bistveno obsežnejši in se nanaša le na sodišča, drugi pa vključuje tudi druge lokacije). Državna revizijska komisija v zvezi s tem še ugotavlja, da je naročnik najprej začel z izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, še pred zaključkom 1. faze tega postopka pa še z izvedbo postopka za najem zvočnega sistema. Iz odstopljene dokumentacije tudi izhaja, da je naročnik s postopkom za najem sistema za zvočno snemanje pričel še preden je bilo znano katerim izmed prijavljenih kandidatov v postopku oddaje predmetnega javnega naročila bo priznana sposobnost (in jim s tem dana možnost za nadaljnja pogajanja v konkurenčnem dialogu). Izbrani ponudnik pa v času oddaje svoje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila za najem sistema za zvočno snemanje tudi še ni mogel vedeti, kakšne bodo končne naročnikove zahteve v predmetnem postopku, kdaj bo ta postopek zaključen in kdo bo izbran kot najugodnejši ponudnik. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da so tudi sicer vlagateljevi očitki v tem delu revizijskega zahtevka zgolj pavšalni. Vlagatelj namreč le domneva, da naj bi izbrani ponudnik zlorabil notranje informacije, ki jih je pridobil v postopku za najem sistema za zvočno snemanje, pri čemer pa ne navaja nikakršnih dejstev ali dokazov, ki bi ta njegov dvom utemeljevali.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem še ugotavlja, da so bili vsi ponudniki z obsegom storitev seznanjeni s končno razpisno dokumentacijo. Dodatna (in enaka) pojasnila v zvezi s tem so vsi ponudniki prejeli tudi tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (dne 15.06.2010 in dne 16.06.2010). Državna revizijska komisija je pregledala tudi vsa ostala vprašanja ponudnikov in podane odgovore naročnika. Pri tem je ugotovila, da je največ vprašanj postavil prav vlagatelj in da mu je naročnik na vsa vprašanja jasno odgovoril. Odstopljena dokumentacija pa tudi ne potrjuje vlagateljeve domneve o tem, "da so ponudniki na enako vprašanje dobili različne odgovore".

Vlagatelj tudi zatrjuje, da kamera Polycom Eagle Eye View, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne omogoča krmiljenja iz oddaljene lokacije in ne omogoča avtomatskega ostrenja.

Državna revizijska komisija se je pri presoji obeh navedenih očitkov v celoti oprla na pridobljeno strokovno mnenje. Državna revizijska komisija je strokovnjaku zastavila vprašanji, ali je izbrani ponudnik v spornem segmentu izpolnil naročnikove zahteve kot izhajajo iz razpisne dokumentacije oziroma ali ponujena kamera izpolnjuje sporni tehnični zahtevi naročnika. V ta namen je Državna revizijska komisija strokovnjaku odstopila naročnikovo razpisno dokumentacijo, vlagateljev zahtevek za revizijo, sklep naročnika, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku, vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, naročnikov dopis, s katerim je odstopil dokumentacijo Državni revizijski komisiji in ponudbo izbranega ponudnika. Strokovnjak je po naročilu Državne revizijske komisije opravil primerjavo ponudbe izbranega ponudnika z navedenima zahtevama iz razpisne dokumentacije. Strokovnjak je ob tem opravil tudi praktični preizkus. Kot namreč izhaja iz prejetega strokovnega mnenja, je strokovnjak izbral naslednjo metodologijo dela: pregled specifikacije javnega naročila, pregled ponudbe izbranega ponudnika, pregled tehnične dokumentacije opreme, ki je predmet spora in praktični preizkus.

Iz mnenja strokovnjaka, ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema, izhaja, da vlagateljeva očitka, ki se nanašata na domnevni neskladnosti kamere z zahtevami naročnika, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije, nista utemeljena oziroma, da sporna kamera (Polycom Eagle Eye View), ki jo je ponudil izbrani ponudnik, omogoča tako krmiljenje iz oddaljene lokacije kakor tudi avtomatsko ostrenje.

Strokovnjak je zapisal, da je bilo potrebno vzpostaviti vzorčni sistem, ki je najbolj podoben ponujeni tehnični rešitvi (le-tega je grafično ponazoril na priloženi sliki 2.1) ter ga analizirati. Strokovnjak je v ta namen uporabil naslednje komponente: kamero Polycom Eagle Eye View (št. podmodela 1080), MCU enoto (video strežnik) HDX 6000, kamero Polycom Eagle Eye, MCU enoto (video strežnik) HDX 8000, plazmo TV, LAN stikalo in potrebne kable. Za simulacijo sta bila ločeno postavljena dva kompleta sistemov s kamero, ki sta ponazarjala postavitvi na dveh lokacijah. Kompleta sta bila med seboj povezana preko računalniškega omrežja LAN, kar naj bi predstavljalo enak tip povezave, kot naj bi bil postavljen med dvema oddaljenima lokacijama. Upravljanje kot tudi reprodukcija slike sta bila vezana na naprave na lokaciji A. Lokacija B, razen LAN povezave, z lokacijo A ni imela vzpostavljenih drugih komunikacijskih možnosti.

Strokovnjak je navedel, da je kamero na lokaciji B (Polycom Eagle Eye View) mogoče krmiliti preko kontrolne enote (HDX 8000) na lokaciji A, in sicer je možen tako zasuk po vertikalni osi (gor, dol) kot po horizontalni osi (zasuk levo, desno). Krmiljenje kamere se je manifestiralo na premiku slike na zaslonu. Kot je pojasnil strokovnjak, so bile smeri premika slike konsistentne s posredovanimi ukazi. Na podlagi navedenih ugotovitev je strokovnjak zaključil, da je kamero Polycom Eagle Eye View mogoče upravljati iz oddaljene lokacije.

Strokovnjak je še pojasnil, da je za preizkus samodejnega (avtomatskega) ostrenja kamere najbolj ustrezna metoda opazovanja ostrine slike na zaslonu ob približevanju oziroma oddaljevanju objekta v vidnem polju kamere. Kot je ugotovil strokovnjak, se je s pošiljanjem ukaza iz lokacije A za približevanje in oddaljevanje slike v vidnem polju kamere B, konsistentno z ukazi bližala in oddaljevala projekcija slike na TV zaslonu. Ob navedenih premikih je bila ohranjena enaka ostrina objektov v vidnem polju kamere na lokaciji B. Strokovnjak je zaključil, da kamera Polycom Eagle Eye View omogoča avtomatsko ostrenje.

Strokovnjak je obe ugotovitvi podprl s posnetkom izvedenega testa (ki ga je priložil k mnenju). Strokovnjak je tudi pojasnil, da je oba izvedena preizkusa mogoče ponoviti tudi z upravljanjem kamere preko grafičnega vmesnika na računalniku, ki je priključen v isto računalniško omrežje (strokovnjak je navedeno prikazal tudi na priloženi sliki 2.2). Strokovnjak je še navedel, da že sam obstoj kontrolnikov na grafičnem vmesniku ter programsko nastavljive naprave implicirajo možnost oddaljenega krmiljenja kamere Polycom Eagle Eye View (strokovnjak je grafični vmesnik prikazal v prilogi na sliki 3.3). Strokovnjak je pojasnil, da je na sliki 3.3 vidna tudi naslovna vrstica za IP naslovom naprave, preko katerega je mogoče krmiljenje kamere iz oddaljene lokacije.

Strokovnjak je tudi pojasnil, da se kamera Polycom Eagle Eye View nekoliko razlikuje od sorodnih kamer z možnostjo krmiljenja, saj ne vsebuje servo mehanizma, ki omogoča električno izvedbo rotacije vratu kamere in s tem spremembe vidnega polja. Strokovnjak je v zvezi s tem pojasnil, da je sprememba vidnega polja kamere (rotacija levo, desno in gor, dol) izvedena v samem elektronskem optičnem polju svetlobnih senzorjev v kameri (digitalno). Iz navedenega razloga, navaja strokovnjak, zato zasuka slike ne spremlja fizična rotacija kamere. Sama kamera tako ostane v prostoru negibna, kar na prvi pogled zavede opazovalca, češ da gre za fiksno napravo.

Strokovnjak je po prejemu vlagateljevih pripomb, ki se nanaša na možnost krmiljenja iz oddaljene lokacije še pojasnil, da je dokazana končna manifestacija krmiljenja v zasuku slike v prostoru, zajetim s kamero Polycom Eagle Eye View in ob tem poudaril, da je bil zasuk prožen in voden iz oddaljene lokacije. Strokovnjak je ob tem še navedel, da omejitve premikov slike niso bile predmet tehničnih zahtev v razpisni dokumentaciji. V zvezi z vlagateljevimi pripombami, da je bila v testirani vezavi na kodek HDX priključena samo ena kamera in da bi bili v dejanski postavitvi na vsak kodek istočasno priključeni dve kameri ter da takšna vezava lahko bistveno spremeni krmiljenje iz oddaljene lokacije (pri čemer je pri vezavi dveh kamer na kodek HDX pomembno, katera izmed njiju je priključena kot glavna kamera in katera kot sekundarna kamera), je strokovnjak pojasnil, da je možnost priklopa dveh kamer na HDX enoto preučil z novim preizkusom in ugotovil, da zahtevana funkcionalnost (torej možnost krmiljenja iz oddaljene lokacije) tudi v tem načinu priklopa ni okrnjena. Strokovnjak je v ta namen priložil sliko 1, iz katere izhaja shema priklopa dveh kamer.

V zvezi z vlagateljevimi pripombami, ki se nanašajo na avtomatsko ostrenje je strokovnjak pojasnil, da se z bližanjem ali oddaljevanjem slike spreminjajo tudi pogoji (pri napravah s sistemom leč se spreminjajo goriščne razdalje), zaradi katerih je potrebno sliko na novo izostriti. Strokovnjak je tudi navedel, da so se med premikanjem slike v vidnem polju kamere pojavljali naključno oddaljeni objekti in da so ob opazovanju slike na zaslonu ostali vsi objekti vidnega polja enako ostri. V izvedenem preizkusu z oddaljevanjem in približevanjem slike (v prostoru 5 m x 4 m z umetno osvetlitvijo - neonska razsvetljava) so ostali vsi objekti enako ostri, in sicer tako objekti na periferiji vidnega polja kamere, kot tudi objekti v osrednjem delu vidnega polja. Strokovnjak je še zatrdil, da sam obstoj gumba za ročno ostrenje ne izključuje obstoja mehanizma za samodejno ostrenje, saj večina visokozmogljivih kamer in fotoaparatov poseduje poleg vse avtomatike na objektivih tudi mehanske prstane za ročno ostrenje in bližanje slike. Strokovnjak je tudi pojasnil, da ob upoštevanju postavljenega vprašanja in naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, predmet raziskave ni bilo ugotavljanje, ali je mehanizem ostrenja izveden s samodejnim električnim premikom, z digitalno operacijo naprave nad zajeto sliko ali s kakšnim tretjim mehanizmom.

Strokovnjak je navedel, da je manifestacijo samodejnega ostrenja ponovno preučil z novim testom, pri čemer je bil test prilagojen zahtevam vlagatelja, in sicer je prikazoval enake predmete na različnih oddaljenostih (test je opisan in grafično prikazan v prilogi 2). Strokovnjak je zatrdil, da izveden test ni pokazal drugačnih rezultatov. Strokovnjak je navedel, da je bila slika, ki jo je zajela kamera, prikazana na plazma zaslonu. Ob premiku vidnega polja kamere na katerikoli napis, je ostala slika enako ostra in berljiva. Test je bil izveden z bližanjem in oddaljevanjem od napisa. V vseh primerih, zaključuje strokovnjak, so napisi ostali enako ostri in berljivi (tako kot tudi ostrina ostalih objektov v prostoru), in sicer brez ročne manipulacije gumba za ostrenje.

Državna revizijska komisija sprejema tudi pojasnila naročnika o tem, da bo moral izvajalcu določiti nov rok za izvedbo razpisanega projekta. Naročnik je v končni razpisni dokumentaciji in v vzorcu pogodbe, z dne 07.06.2010, določil, da mu bo moral izvajalec najkasneje do 01.10.2010 izročiti vzpostavljen videokonferenčni sistem in izvesti usposabljanje uporabnikov (ta rok je naročnik v tretjem odstavku 5. člena vzorca pogodbe označil kot bistven). Kot izhaja iz (končne) razpisne dokumentacije, je bil postavljen rok za izvedbo razpisanega posla določen tudi (oziroma zlasti) v povezavi z izplačilom sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji (razpisano javno naročilo se izvaja v okviru operacije e-pravosodje in ga delno financira Evropska Unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013- št. CCI 2007 SI 051 PO 001, z dne 21.11.2007, razvojna prioriteta "Institucionalna in administrativna usposobljenost", prednostna usmeritev "Učinkovita in uspešna javna uprava"). Postavljen rok naj bi tako omogočal ne le pravočasno izvedbo razpisanega posla temveč (še pred tem) tudi pravočasno izvedbo vseh kontrol pred dokončnim izplačilom evropskih sredstev. Ker pa je zaradi dveh zapletenih revizijskih postopkov postalo jasno, da posel ne bo izveden niti znotraj določenega roka niti do konca leta 2010, je moral naročnik (kot je zapisal) "sredstva prerazporediti v naslednjo leto".

Ob vsem navedenem, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19.01.2011


predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Župančičeva 3, Ljubljana
odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj
TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran