018-342/2010 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 79/99, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Maje Bilbija ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izdelava in dobava tobačnih znamk" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložila družba CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celja, ki ga zastopa Odvetniška družba Borut Soklič, Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.01.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4301-12/2010/39, z dne 15.11.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.840,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.07.2010 sprejel sklep pričetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo tobačnih znamk. Predmetni javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 02.09.2010, pod objavo št. JN8192/2010, s spremembama št. JN8940/2010 dne 21.09.2010 in JN9437/2010 dne 04.10.2010 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti dne 07.09.2010, pod št. objave 2010/S 173-264469 in spremembi dne 24.09.2010, pod št. objave 2010/S 186-283071 in dne 08.10.2010 pod št. objave 2010/S 196-298365.

Dne 15.11.2010 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4301-12/2010/39, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GarsĹł paussaulis UAB, SalomÄ"jos NÄ"ries 69, LT-06304 Vilnius, Litva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 26.11.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da ponudbena cena izbranega ponudnika ne obsega celotnega predmeta javnega naročila, saj je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe navedel, da bo pri dobavi uporabil vsa možna prevozna sredstva ter pri tem ravnal varčno. Na tej podlagi vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik dostave tobačnih znamk, ki je zahtevani del predmeta javnega naročila, ne namerava izvesti sam, njegova ponudba pa s tem predvideva, da bo omenjene stroške nosil naročnik sam.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval dokazilo vseh bank pri katerih ima ponudnik odprte račune, da predložijo potrdilo poslovne banke, da ponudnik nima blokiranih transakcijskih računov. Izbrani ponudnik je priložil zgolj potrdili dveh bank (UniCredit Bank in Swedbank), ne pa tudi potrdila banke Dansk Bank A/S, katere transakcijski račun je razviden iz glave dopisnih listov izbranega ponudnika. Nadalje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik, v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, v ponudbenem predračunu ni navedel cene brez DDV, pač pa z upoštevanim 20 % DDV, čeprav ima sedež v Litvi, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ponudba in bi jo moral naročnik izločiti. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil podpisanega vzorca pogodbe, čeprav predstavlja podpisani vzorec pogodbe tako pomemben element, da ga po oddaji ponudbe ni mogoče dopolniti. Podpisan vzorec pogodbe predstavlja enostransko izjavo volje ponudnika, da v primeru izbora z naročnikom stopi v pravno razmerje. Vlagatelj navaja, da bi nepredložitev podpisanega vzorca pogodbe lahko pomenila, da ponudba ni fiksna, to pa je v nasprotju s pri nas uveljavljenim sistemom vezanosti ponudbe. Vlagatelj je mnenja, da dopolnitev ponudbe s predložitvijo podpisanega vzorca pogodbe z vidika 78. člena ZJN-2 ni dopustna in je zato naročnik ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ko je tovrstno dopolnitev dopustil. Vlagatelj tudi izpostavlja, da ima dokument - Obrazec 13 naslov "Izjava o izvedbi predmeta javnega naročila brez podizvajalcev", vsebina dokumenta pa ustreza vsebini Obrazca 13 (Izjava o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), kar vzbuja dvom o tem, ali izjava volje, kot izhaja iz ponudbe, ustreza volji izbranega ponudnika. Prevode ponudbe, zlasti prevode prilog v ponudbi izbranega ponudnika, vlagatelj označuje kot slabe. Na podlagi naknadno predloženega obrazca 5b pa vlagatelj zaključuje, da prevoda ni opravil sodno overjeni prevajalec, pač pa je prevode prevajalec zgolj ožigosal in zvezal. Po mnenju vlagatelja je tako dvomljiva pravilnost prevodov tudi ostalih delov ponudbe, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika formalno pomanjkljiva in bi jo moral naročnik izločiti.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je dovolil dopolnitev ponudbe s predložitvijo podpisanega vzorca pogodbe in referenc. Glede poziva v zvezi z dobavo, pa je izbrani ponudnik podal zgolj pojasnila in njegova ponudba ne pokriva stroškov dobave.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 15.11.2010 in priglaša revizijske stroške.

Naročnik je dne 13.12.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zavrača navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ne zagotavlja stroškov dobave, saj se je izbrani ponudnik k tem zavezal s predložitvijo obrazca 5c - Opis in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta, priloge 11 - opis postopkov izbranega ponudnika v zvezi s transportom, Obrazca 6 - izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije in predložitvijo podpisanega vzorca pogodbe. V zvezi z nepravilno ponujeno ceno, ki vsebuje DDV je naročnik pojasnil, da je izbrani ponudnik resnično navedel ceno z 20 % DDV in s tem ni sledil naročnikovi zahtevi, vendar je izbrani ponudnik, poleg cene z DDV, navedel tudi ceno brez DDV. Naročnik pojasnjuje, da ne glede na to, ali ima ponudnik sedež v Republiki Sloveniji in se obračuna 20 % DDV oziroma v drugi državi, ko se obračuna 20 % DDV od pridobitve blaga znotraj skupnosti ali DDV od uvoza blaga iz tretjih držav, so ponudbene cene med seboj primerljive tako z vidika vrednosti brez DDV ali z DDV, s čimer sta zagotovljeni načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudb Hkrati pa naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik navedel ceno tako z DDV kot brez DDV, zato cena ni sestavljena na način, ki bi bila v nasprotju s pošteno konkurenco in nepravilnost v ponudbi izbranega ponudnika označuje kot nebistveno formalno pomanjkljivost. V zvezi z domnevno nezakonito dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe naročnik pojasnjuje, da dopolnitev s predložitvijo vzorca pogodbe, dokazil o referencah in pojasnilo v zvezi z vsebino obrazca 5 niso dopolnitve, ki bi lahko vplivale na merilo najnižje cene in je šlo zgolj za formalno dopolnitev ponudbe, katero je potrebno, skladno z 78. členom ZJN-2, ponudniku omogočiti. Glede neujemanja naslova in vsebine v Obrazcu 13, naročnik pojasnjuje, da naslov sicer sodi Obrazcu 10, vendar ker je vsebina predloženega Obrazca 13 vsebinsko identična obrazcu 13 v razpisni dokumentaciji, naročnik poudarja, da je tovrstna pomanjkljivost nebistvena formalna pomanjkljivost, ki nima vpliva na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik zavrača tudi navedbo vlagatelja, da prevoda ni opravil sodno zapriseženi prevajalec, saj v Litvi ne obstaja institut sodnega prevajalca, pač pa se za uraden prevod upošteva prevod registriranih prevajalcev, ki ga overi notar. Predložene listine v ponudbi izbranega ponudnika je prevedel prevajalec agencije UAB Vertimo Namai iz Vilne in overil notar, tako da vsi dokumenti štejejo za uradne in so skladne z zahtevo razpisne dokumentacije. Naročnik kot formalno nepopolnost ponudbe označuje tudi dejstvo, da izbrani ponudnik ni priložil potrdila banke Danske Bankas o neblokadi transakcijskega računa. Naročnik pojasnjuje, da je dne 08.12.2010 na izbranega ponudnika naslovil zahtevo za pojasnilo ugotovljene formalne nepopolnosti in izbrani ponudnik mu je predložil potrdilo Danske Bankas, ki ga je naročnik še dodatno preveril pri kontaktni osebi banke.

Vlagatelj je dne 17.12.2010 podal zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom z dne 20.12.2010 odstopil spisovno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Ad 1)
Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne zagotavlja celotnega predmeta javnega naročila, saj bo strošek dostave tobačnih znamk bremenil naročnika.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot predmet javnega naročila opredelil, "da izdelava in dobava tobačnih znamk zajema izdelavo, pripravo na tiskanje, tiskanje, skladiščenje, pakiranje, dobavo in uničenje." V poglavju 2.1. Natančen opis predmeta javnega naročila je naročnik navedel, da se dobavo "opravi FCO Uprava RS za javna plačila, Območna enota UJP Ljubljana, Dunajska 25, Ljubljana." Naročnik je v točki 3.3. Minimalne zahteve v zvezi s transportom tobačnih znamk zapisal: "Izvajalec mora zagotoviti, da se transport tobačnih znamk do naročnika oziroma prevzemnega mesta, ki ga določi naročnik izvaja strogo v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/06, 16/08, 81/08, 86/09). V kolikor bo izhodiščno mesto transporta izven Republike Slovenije, je izvajalec dolžan upoštevati ustrezne mednarodne standarde o prevozu vrednostnih pošiljk, ki bodo v veliki meri zagotavljali, da se preprečijo in zmanjšajo tveganja oz. nevarnost odtujitve in poveča varnost oseb, ki se prevažajo z varnostno pošiljko.
Naročniku mora biti zagotovljena možnost nadzora nad transportom tobačnih znamk.".

Naročnik je predvidel Obrazec - 5c, ki so ga morali ponudniki izpolniti in v njem v točki 3) Opis transporta navesti primopredajno dokumentacijo in dostavo s spremstvom, ki je povezano z lokalno policijo.

Določila v zvezi z dobavo so umeščena tudi v vzorec pogodbe, kjer je v 5. členu določeno, da če dobava zaradi krivde izvajalca ne bo pravočasna, bo ta plačal naročniku pogodbeno kazen, ki znaša 0,5 % od vrednosti posameznega naročila za vsak dan zamude, vendar ne več kot 10 % od vrednosti posameznega naročila. V 8. členu vzorca pogodbe pa je naročnik določil, da če izvajalec ne dobavi naročenega blaga UJP v dogovorjenem roku, količini in kakovosti, sme UJP v soglasju z naročnikom brez opomina opraviti kritni kup. Izvajalec mora na poziv naročnika poravnati razliko med ceno, določeno s to pogodbo in ceno za opravljeni kritni kup.
Naročnik pa je predvidel tudi Obrazec 6 - Izjava o izpolnjevanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, v kateri so ponudniki s podpisom in žigom izrazili soglasje k sprejemu pogojev predmetnega javnega naročila.

Iz navodil razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je predmet javnega naročila dobava tobačnih znamk "na lokaciji: Uprava RS za javna plačila, Območna enota UJP Ljubljana, Dunajska 25, Ljubljana". Izvajalec mora opraviti dobavo v skladu s pravilnikom o varovanju tovrstnega transporta, za primer nepravočasne dobave pa je naročnik predvidel pogodbeno kazen v višini 0,5 % za vsak dan zamude, vendar ne več kot 10 % od vrednosti posameznega naročila. Naročnik je razpisno dokumentacijo formuliral tako, da so morali ponudniki z izpolnitvijo Obrazca 5c in podpisom vzorca pogodbe v ponudbi navesti način dobave in sprejeti pogoje glede nedobave oziroma nepravočasne dobave.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika in dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika z dne 19.10.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil Obrazec 5, v katerem je podal izjavo o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, po pozivu naročnika pa je predložil tudi podpisan vzorec pogodbe. Izbrani ponudnik je v Obrazcu 5c -Opis transporta izjavil, da bo transportiranje tobačnih znamk do mesta naročnika ali mesta predaje blaga, ki ga določa naročnik, izvajal strogo v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, ter da bo upošteval ustrezne standarde mednarodnih prevozov vrednostnih pošiljk, ki bi pomagali pri izogibanju in zmanjšanju tveganja, tj. nevarnosti odtujitve in povečanju varnosti oseb, ki prevažajo vrednostne pošiljke, naročniku pa bo zagotovljena možnost nadzorovanja transporta tobačnih znamk v skladu z razpisno dokumentacijo in pogoji, ki bodo določeni v pogodbi. Izbrani ponudnik je še navedel, da bo uporabljal letalski ali cestni prevoz, ki bo odvisen od obsega konkretnega naročila, tako da bodo zahteve za varen transport in rok izvajanja naročila izvedene z minimalno potrošnjo.

Vlagatelj svojo trditev, da bodo stroški dobave bremenili naročnika, utemeljuje s pojasnilom izbranega ponudnika, da bo pri načinu prevoza ravnal posebej varčno. Državna revizijska komisija na podlagi pravila o trditveno-dokaznem bremenu, kot izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, skladno s katerim mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze, dejstva pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno in ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj, navedbam vlagatelja ni sledila. Vlagatelj namreč zgolj navaja, da izjava izbranega ponudnika, da bo pri izbiri prevoznih sredstev ravnal varčno, več kot očitno kaže na dejstvo, da bo stroške dostave nosil naročnik, pri čemer ne podaja vzročne zveze med izjavo izbranega ponudnika in domnevanim dejstvom, da naj bi strošek dobave kril naročnik, hkrati pa ne predlaga nobenih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče vlagateljevo navedbo preveriti.

Na podlagi vpogleda vrazpisno dokumentacijoin ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjene vse zahtevane obrazce in podal zahtevani opis transporta, s čimer je sledil zahtevam razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija glede na nedecidirano in nedokazano revizijsko navedbo, upoštevajoč pravilo o trditveno dokaznem bremenu, ne more slediti navedeni vlagateljevi navedbi, zato jo zavrača kot neutemeljeno.

Ad 2)

Nadalje je Državna revizijska komisija prerila utemeljenost revizijske navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje ekonomske in finančne sposobnosti, saj ni predložil potrdila banke Dansks Bank, da izbrani ponudnik nima blokiranih transakcijskih računov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 4.4.3. Ekonomska in finančna sposobnost zahteval, "da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. V dokazilo izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki predložiti izpolnjen Obrazec -4 - izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančne sposobnosti in potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima ponudnik več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov."

Na podlagi drugega odstavka 44. člena ZJN-2 lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti od gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, natančneje v podatke izbranega ponudnika, kot so razvidni iz glave dopisnih listov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima izbrani ponudnik odprte transakcijske račune pri treh bankah, in sicer pri banki Swedbank AB, banki Danske Bank A/S Lithuania in banki Unicredit Bank Lithuania. Izbrani ponudnik je v ponudbi podpisal in ožigosal Obrazec - 4, predložil pa je potrdili o neblokadi transakcijskih računov banke UniCredit Bank z dne 1.10.2010 in banke Swedbank AB z dne 30.09.2010, ne pa tudi potrdila tretje banke, pri kateri ima odprt transakcijski račun, to je potrdilo banke Danske Bank A/S Lithuania. Ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje vseh zahtevanih potrdil, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik izbranega ponudnika, skladno z določilom 78. člena ZJN-2, pozvati na dopolnitev ponudbe. Kot izhaja iz 78. člena ZJN-2 mora naročnik "v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti." Navedeno določilo naročnika praviloma zavezuje k dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, vendar pa se dopolnitev ponudbe ne sme dopustiti v tistih delih ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe.
Predložitev potrdila banke o tem, da ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega račun, ne predstavlja in nima vpliva na ponudbo tako, da bi povzročila drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal nezakonito, ko pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, izbranega ponudnika skladno z 78. členom ZJN-2 ni pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo potrdila banke Danske Bank A/S Lithuania.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevi navedbi, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi obravnavanega razloga nepopolna ponudba (saj je ponudbo izbranega ponudnika zaradi nepredložitve potrdila banke Danske Bank A/S Lithuania mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo), vendar pa je iz razloga, ker naročnik predhodno izbranega ponudnika na podlagi 78. člena ZJN-2 ni pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančne sposobnosti fazi, razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila z dne 15.11.2010.

V sklepu, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, je naročnik navedel, da je dne 08.12.2010 izbranega ponudnika pozval na predložitev potrdila banke Dansk Bank, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa. Naročnik je dne 09.12.2010 prejel potrdilo Dansk Bank.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je potrebno na podlagi 78. člena ZJN-2 ter ob upoštevanju prvega odstavka 79. člena (Odločitev o oddaji javnega naročila) in prvega odstavka 80. člena (Izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb) ZJN-2 ugotoviti, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe (smiselno prijave) dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila oziroma pred sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, ki jih je vodila pod opravilnimi številkami 018-100/2008, 018-001/2009, 018-213/2009 in 018-85/2010, 018-305/2010), da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN-2, stvar postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka ter da je formalno nepopolno ponudbo, skladno z 80. členom ZJN-2, dopustno sanirati le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila (oziroma pred izdajo odločitve o priznanju sposobnosti), saj bi bilo sicer lahko onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

Ad 3)

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudbena cena izbranega ponudnika izražena napačno in v nasprotju z razpisom, saj je kljub drugačnim navodilom razpisne dokumentacije navedel ceno z vključenim 20 % DDV, zato je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ponudba.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 4.5. Cena med zapisal: "Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in ga imajo v drugih državah članicah Skupnosti ali v tretjih državah izven Skupnosti, navedejo vrednost brez DDV in da DDV ni obračunan, ker je naročnik (Ministrstvo za finance) identificiran za namene DDV â?? v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost â?? in mora v Republiki Sloveniji obračunati in plačati DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti oziroma mora plačati DDV od uvoza blaga iz tretjih držav. Ponudniki s sedežem v Republiki Sloveniji navedejo vrednost brez DDV in vrednost z 20 % DDV."

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v Obrazcu -7 Ponudbeni predračun navedel ceno brez DDV in ceno z DDV. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za ponudnike s sedežem v drugi državi članici oziroma tretji državi zapisal naj zapišejo "da DDV ni obračunan". Samo dejstvo, da je izbrani ponudnik poleg cene brez DDV navedel tudi ceno z vštetim 20 % DDV ne vpliva na samo nepravilnost ponudbe, saj tako sestavljena cena, ni neskladna s pravili poštene konkurence.
Glede na ugotovljeno in dejstvo, da vlagatelj z ničemer ne dokazuje, zakaj je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga nepravilna ponudba, Državna revizijska komisija revizijsko navedbo označuje kot neutemeljeno.

Ad 4)

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ko je dopustil dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika s predložitvijo podpisanega vzorca pogodbe.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pravilno opozarja, da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merila ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik ponudbeno dokumentacijo, ki naj bi sestavljala ponudbo, naštel v poglavju 4.3. Sestavni deli ponudbene dokumentacije, kjer je v točki 15 navedel, da je sestavni del vzorec pogodbe. Vsebina Obrazca 11 - vzorec pogodbe se nanaša na zaveze, ki so predmet pogodbenega razmerja in so hkrati vsebovane tudi v drugih delih razpisne dokumentacije, in sicer v ponudbenem predračunu, obrazcu splošnih podatkov o ponudniku, seznamu podizvajalcev itd. V naprej in s strani naročnika določena pogodbena vsebina vsebuje podatke o razpisu, podatke o pogodbenih strankah, definicijo obsega pogodbe (ponudbeni predračun s cenami in vsi drugi dokumenti, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo), način izvajanja pogodbe, pogodbena cena, pogodbena kazen in rok dobave. Naročnik je ob tem v obrazcu pogodbe predvidel tudi prazna mesta za vpis določenih podatkov, in sicer tako tistih, ki so bili v trenutku priprave ponudbe znani (npr. podatki o ponudniku, številka ponudbe, ponudbena cena, seznam dobavitelj papirja), kot tudi tistih, ki v trenutku priprave ponudbe še niso bili znani (številka pogodbe). Iz navedenega je razvidno, da je obrazec pogodbe formalizacija zavez, ki so vsebovane že v drugih mestih razpisne dokumentacije, in da je naročnik ob tem predvidel izpolnitev obrazca pogodbe s podatki, ki so bili ponudniku znani, to pa so bili podatki o objavi javnega naročila, številki ponudbe, ponudniku (naziv, identifikacijska številka, transakcijski račun, zakoniti zastopnik) ter ponudbeni ceni, pri čemer so bili ponudniki obrazec dolžni tudi podpisati in žigosati. Tako iz vsebine samega obrazca pogodbe kot tudi iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer so določeni posamezni pogoji za priznanje sposobnosti in dokazila za njihovo izkazovanje, je razvidno, da ponudnik s predložitvijo obrazca pogodbe ni dokazoval izpolnjevanja nobenega pogoja za priznanje sposobnosti. Obrazca 11 - Vzorec pogodbe namreč ni med obveznimi dokazili za izkazovanje pogojev (poglavje 4.4. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti). Podatki, ki so jih morali ponudniki vpisati v obrazec pogodbe niso specifični podatki, ki ne bi bili vsebovani oz. zahtevani že na drugih mestih v ponudbi (npr. v obrazcu 1 - podatki o ponudniku, obrazec 7 - ponudbeni predračuni). Po mnenju Državne revizijske komisije gre v konkretnem primeru razpisno dokumentacijo razumeti na način, da je naročnik izpolnitev ter podpis obrazca pogodbe iz Obrazca 11 zahteval zgolj zaradi formalne seznanitve ponudnika z bodočo pogodbeno vsebino in potrditve njenega besedila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre za vprašanje dokazovanja izpolnjevanja pogoja v smislu izkazovanja osebne, ekonomsko - finančne ali tehnično - kadrovske sposobnosti z dejstvi, ki morajo obstajati že pred potekom roka za predložitev ponudb. S tem, ko je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbrani ponudnik dopolnil ponudbo z podpisanim manjkajočim obrazcem pogodbe, ni izkazoval dejstev, ki bi morala obstajati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, da bi na njihovi podlagi lahko ugotavljali izpolnjevanje pogojev. Glede na naravo obrazca pogodbe so ponudniki z obrazcem pogodbe le izkazovali, da so seznanjeni z vsebino bodoče pogodbe, pri čemer to dejstvo izhaja že iz Obrazca -6 - izjava o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, v kateri so morali ponudniki potrditi, da v celoti soglašajo s pogoji in vsemi zahtevami razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija meni, da v predmetnem primeru ne gre za spreminjanje ponudbene dokumentacije, saj izbrani ponudnik s tem, ko je dopolnil ponudbo z obrazcem pogodbe, ni spreminjal njene vsebine.
Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik s tem, ko je dopustil dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika s predložitvijo Obrazca 11 - Vzorca pogodbe ni kršil prvega in drugega odstavka 78. člena ZJN-2, saj se dopolnjevanje ni nanašalo na ceno na enoto, vrednost postavke, skupne vrednosti ponudbe, na merilo, tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tiste elemente ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe. Prav tako ni šlo za spreminjanje vsebine ponudbene dokumentacije ali dokazovanje dejstev, ki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb še niso obstajala.


Ad 5)

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ko je dopustil dopolnjevanje v delu, ki se nanaša na reference.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 19.10.2010 izbranega ponudnika pozval, na predložitev potrdil referenc, skladno z zahtevo razpisne dokumentacije (s podatki kot so: predmet pogodbe, številka pogodbe, vrednost pogodbe v EUR brez DDV, obdobje trajanja pogodbe, ime in priimek kontaktne osebe referenčnega naročnika, izjava referenčnega naročnika, da je bilo naročilo izvedeno kakovostno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi). Izbrani ponudnik je dne 20.10.2010 dopolnil ponudbo z zahtevami dokazili o referencah.Glede na vsebino vlagateljeve navedbe Državna revizijska komisija izpostavlja pravilo o trditvenem-dokaznem bremenu, ki od vložnika pravnega sredstva zahteva, da dejstvo zatrjuje in dokaže oziroma zanj predlaga dokaze, dejstva pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno in ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navaja razlogov, zaradi katerih bi bila dopolnitev dokazil o referencah nezakonita, niti za svoje trditve ne ponuja nikakršnih dokazov. Zaradi navedenegaDržavna revizijska komisija, ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu, kot izhaja iz smiselne uporabe določil ZPP, ne more slediti vlagateljevi navedbi in jo zavrača kot neutemeljeno.

Ad 6)

Vsebina revizijskega zahtevka se nanaša na očitek vlagatelja, da so prevodi v ponudbi izbranega ponudnika slabi ter da prevod ni bil opravljen s strani sodno overjenega prevajalca, pač pa je prevajalec dokumente zgolj žigosal in zvezal.

Iz 4.2. poglavja (Jezik) razpisne dokumentacije je razvidno napotilo naročnika, in sicer: "Izvirni uradni dokumenti v tujem jeziku, ki jih mora ponudnik predložiti za dokazovanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti so lahko ob oddaji ponudbe predloženi tudi le v izvirnem jeziku (prevod ni potreben). Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba ta dokazila ali del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to na podlagi drugega odstavka 23. člena ZJN-2 zahteva in ponudniku določi ustrezen rok. Stroške prevoda nosi ponudnik."

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik vse predložene dokumente predložil v litvanskem jeziku hkrati s prevodom, ki ga je opravil prevajalec M. L., overila pa notarka R. A.

Državna revizijska komisija izpostavlja (kot izhaja tudi iz odločitev Državne revizijske komisije št. 018-141/2008-2 in 018-174/2008-3), da v Republiki Litvi ni inštitucije za sodne tolmače, temveč izvajajo prevode posamezniki, ki se ukvarjajo s prevajalsko dejavnostjo, prevode pa potrdijo s svojimi podpisi. Notar overi pristnost njihovih podpisov in potrdi, da je določen prevajalec upravičen opraviti uradni prevod. Iz prevedenih dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika je razvidno, da je dokumente prevedel prevajalec M.L, pristnost in istovetnost njegovega podpisa pa je overila notarka. Takšen prevod, glede na neobstoj instituta sodnega tolmača v Republiki Litvi, velja za uraden prevod, vlagatelj pa za svoje stališče, da bi moral prevod opraviti sodno overjeni prevajalec ne navaja nobenih dejstev in dokazov, zato Državna revizijska komisija, upoštevajoč zahtevo razpisne dokumentacije (zgolj) po uradnem prevodu, zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti svoje navedbe.

Glede domnevno slabega prevoda pa vlagatelj ne zatrjuje na katerih mesti je prevod slab in morebiten vpliv domnevno slabega prevoda na samo popolnost ponudbe, zato se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu, do navedenega ni opredeljevala.

Ad 7)

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo, da zaradi napačnega naziva in vsebine Obrazca 13 obstaja dvom, ali izjava volje, kot izhaja iz ponudbe, ustreza volji ponudnika, s čimer je celotna ponudba vprašljiva.

Državna revizijska komisija izpostavlja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu. Razpravno načelo določeno v 7. členu ZPP od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Trditveno breme v bistvu pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Da bi stranka v sporu uspela, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Vlagatelj zgolj sumi o neujemanju izjave volje in volje ponudnika zaradi neujemanja naslova in vsebine Obrazca 13, ne navaja pa, na podlagi česa domneva, da se izjava volje in volja ponudnika ne ujemata, kako izpolnitev Obrazca 13 vpliva na domnevno nesoglasje (torej vzročno zvezo), niti ne predlaga nobenih dokazov. Zaradi tega se Državna revizijska komisija ni mogla presojati utemeljenosti revizijske navedbe in jo posledično zavrača kot neutemeljeno.


V posledici zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno ponudbo, ne da bi predhodno (in ne v času revizijskega postopka) s pozivom izbranemu ponudniku zahteval odpravo formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik bi moral pred odločitvijo o oddaji javnega naročila odpraviti vse formalne nepopolnosti ponudbe, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila ugodila.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku daje napotek, da pri morebitnem ponovnem ocenjevanju ponudb predmetnega javnega naročila upošteva tudi potrdilo tretje banke, ki je bilo pridobljeno v času revizijskega postopka, in do katerega se neizbrani ponudniki pri zagotavljanju pravnega varstva lahko opredelijo.
Državna revizijska komisija je, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila odločitev o oddaji javnega naročila št. 4301-12/2010/39, z dne 15.11.2010, razveljavila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Vlagatelj priglaša strošek vplačane takse v višini 5.000,00 EUR, strošek odvetniškega zastopanja, ki ga je na podlagi Zakona o odvetniški tarifi ocenil na podlagi vrednosti svoje ponudbe in količnika 2,5 v višini 5.150,00 EUR , pavšalni znesek za PTT v znesku 20 EUR, potne stroške relacija (Celje-Ljubljana-Celje) nastale zaradi vpogleda v ponudbe, za 20 % DDV.

Stroški zastopanja v revizijskih postopkih se odmerjajo na podlagi z 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09), zato je Državna revizijska komisija vlagatelju po pravičnem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter nagrado za revizijski postopek v višini 700,00 EUR z 20 % DDV, vse skupaj v znesku 5.840,00 EUR.

Državna revizijska komisija potne stroške nastale zaradi vpogleda v ponudbe zavrnila, saj le-ti niso nastali v teku revizijskega postopka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne, saj Državna revizijska komisija ocenjuje, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.840 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 04.01.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Odvetniška družba Borut Soklič, Ljubljanska cesta 11, Celje
- Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana
- GarsĹł paussaulis UAB, SalomÄ"jos NÄ"ries 69, LT-06304 Vilnius, Litva
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja in javno zasebno partnerstvo, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran