018-345/2010 Občina Polzela

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici senata mag. Nataši Jeršič in Miriam Ravnikar šurk ter mag. Maji Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Obnova mostu čez Strugo v naselju Polzela", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP-TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Polzela, Polzela 8, 3312 Polzela (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.01.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 18.11.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.09.2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za obnovo mostu čez Strugo v naselju Polzela. Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 8573/2010, z dne 10.09.2010.

Naročnik je dne 29.10.2010 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika CM Celje d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je dne 03.11.2010 podal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 29.10.2010.

Naročnik je dne 08.11.2010 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, dne 11.11.2010 pa je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika.

Dne 18.11.2010 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe ponudnika AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, Laško, ki se je po merilu najnižje cene uvrstila na mesto pred ponudbo vlagatelja (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik).
Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve, da ima poravnane obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih oddaje javnih naročil, saj podizvajalcu, s katerim je nastopil v postopku oddaje javnega naročila "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper", podjetju Adrianing d.o.o., Koper dolguje znesek 178.250,54 EUR. Kot dokazilo vlagatelj prilaga IOP obrazec Adriaing d.o.o., z dne 17.11.2010.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc. Naročnik je zahteval, da ponudnik izkaže, da je v zadnjih treh letih sam ali s partnerji v skupni ponudbi že izvajal istovrstna gradbena dela na najmanj treh objektih v višini ponujene cene. Po trditvah vlagatelja izbrani ponudnik zahtevi naročnika ni zadostil, saj reference "Most čez Mlinščico", "Most čez Hudinjo v Vitanjah", "Most čez Bolsko-Tabor" referencodajalca DRSC in reference "AC Slivnik-Draženci 4-2" in "AC Slivnik Draženci 4-4" pogodbenega partnerja DARS ne ustrezajo naročnikovi zahtevi. Reference, katere je potrdil DARS, predstavljajo novogradnje, pri naročniku DRSC pa je bila izvedena gradnja nadomestnih mostov, kar po mnenju vlagatelja ne zajema take vrste del, kot so predmet javnega naročila. Istovrstna gradbena dela, kot jih je zahteval naročnik, so namreč tista dela, ki se izvajajo po isti ali vsaj sorodni tehnologiji z uporabo enakih ali sorodnih materialov in katerih rezultat je enak oziroma po obliki, sestavi ali funkcionalnosti vsaj soroden izdelek (v konkretnem primeru npr. element gradbene konstrukcije). Vlagatelj poudarja, da se elementi pri novogradnji oz. nadomestni gradnji ne pokrivajo z aktivnostmi pri sanaciji obstoječega gradbenega objekta razen pri posameznih aktivnostih, pri katerih gre za klasično dograditev v smislu nadomestitve delov objektov ali konstrukcije, ki so bili v sklopu predhodno izvedenih sanacijskih del zaradi nefunkcionalnosti deloma ali v celoti odstranjeni. Po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, zato bi jo moral naročnik izločiti.
Vlagatelj tudi ponudbo drugouvrščenega ponudnika označuje kot nepopolno ponudbo, saj predložene reference za "Rekonstrukcija ceste Latkova vas- Trbovlje", "Modernizacija ceste Sevnica Planina" "Rekonstrukcija cest pri Riklovem mostu", "Izgradnja mostu čez Ično v Rimskih Toplicah" niso istovrstna gradbena dela, zato tudi drugouvrščeni ponudnik ne izpolnjuje zahteve po referencah. Vlagatelj predlaga, da naj se drugouvrščenega ponudnika pozove na predložitev detajlne specifikacije opravljenih referenčnih del ter na predložitev računov, povezanih s temi referencami.
Vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila z dne 29.10.2010 in priglaša stroške nastale s postopkom revizije.
Vlagatelj je dne 13.12.2010 dopolnil zahtevek za revizijo z dokumenti ponudnika Adriaing d.o.o., Koper in sicer račun št. 105-09, z dne 12.06.2009 iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik na podlagi izvedbe del na "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper" ponudniku Adriaing d.o.o dolžan plačati 240.848,20 EUR, kot datum valute je naveden 26.08.2009 in račun št. 117-09, po katerem je znesek plačila 195.070,73 EUR, datum zapadlosti pa 26.09.2009.


Naročnik je dne 13.12.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da pri poslu, na podlagi katerega naj bi izbrani ponudnik imel dospele neplačane obveznosti do podizvajalca ni bil posledica izvedenega postopka oddaje javnega naročila, saj je v primeru "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper" šlo za postopek zbiranja ponudb in ne za postopek oddaje javnega naročila. To delo ne predstavlja investicije v pristaniško infrastrukturo namenjeno za javni promet in iz tega naslova ni bilo potrebno izvesti postopka oddaje javnega naročila. V revizijskem postopku je izbrani ponudnik predložil revizorsko poročilo izdano s strani Audit & Co d.o.o. iz katerega nedvomno izhaja, da je imel izbrani ponudnik na dan 15.10.2010 poravnane vse obveznosti. Naročnik še pojasnjuje, da je naziv predmetnega javnega naročila "Obnova mostu čez Strugo v naselju Polzela", vendar iz tehničnega poročila in grafičnih prilog, ki so sestavni del razpisne dokumentacije nedvomno izhaja, da gre za nadomestni novi most, vsled česar naročnik zaključuje, da vse, v ponudbi izbranega ponudnika priložene reference, izpolnjujejo zahtevani pogoj.


Vlagatelj je dne 17.12.2010 podal zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom, z dne 23.11.2010 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika iz razloga neizpolnjevanja ekonomske in finančne sposobnosti označiti kot nepravilno in nepopolno ponudbo.


Iz 2.2.3. točke razpisne dokumentacije Ekonomska in finančna sposobnost izhaja zahteva naročnika, da "Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja". V dokazovanje izpolnjevanja zahtevanega pogoja so morali ponudniki kot dokazilo predložiti izpolnjen Obrazec 6- Izjava ponudnikov o izpolnjevanju pogojev- Ekonomska in finančna sposobnost, kjer je v tretji alineji zapisano, da ima ponudnik plačane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih oddaje javnih naročil.
Naročnik je kot pogoj zahteval, da mora imeti ponudnik vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Naročnik je plačilo obveznosti do podizvajalcev vezal na tiste obveznosti, ki so nastale na podlagi postopka oddaje javnega naročila.


Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik opisanega pogoja ne izpolnjuje, ker podizvajalcu s katerim je nastopil v postopku oddaje javnega naročila "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper" podjetju Adrianing d.o.o., Koper dolguje znesek v višini 178.250,54 EUR.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni dokazal, da naj bi neporavnane obveznosti izvirale iz poslov v okviru postopkov javnega naročanja. Vlagatelj namreč ni predložil pogodbe ali kakšnega drugega dokazila, iz katerega bi bilo nesporno razvidno, da so se dela "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper" izvajala v okviru postopka oddaje javnih naročil, skladno z določilom b. prvega odstavka 9. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da v primeru izvajanja del "Zapolnitev zaledne površine veza 7b v Luki Koper", na katerega se sklicuje vlagatelj, ni šlo za dela, ki bi se izvajala v okviru postopka oddaje javnih naročil v skladu z ZJNVETPS.
Dela, ki jih je izvajal izbrani ponudnik na objektu "Zapolnitev zaledne površine kontejnerske obale veza 7B" po pogodbi št. 307019/187-00/2008-CMC z dne 22.10.2008, niso bila naročena po postopku javnega naročanja. Iz dopisa Luke Koper d.d. z dne 6.6.2008, Zapolnitev zaledne površine kontejnerske obale veza 7b - zbiranje ponudb in izjave Luke Koper d.d. z dne 9.12.2010 je razvidno, da je bil izvajalec del na objektu "Zapolnitev zaledne površine kontejnerske obale veza 7B" izbran z zbiranjem najugodnejše ponudbe, tako da je Luka Koper d.d. k oddaji ponudb povabila več ponudnikov z ustreznimi referencami, med temi ponudniki je bila najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija iz razloga, ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati, da posel, na katerega se sklicuje vlagatelj, ni bil izveden na temelju postopka oddaje javnega naročila, zaključuje, da tudi domnevno neplačane zapadle terjatve Adrianing d.o.o., Koper do izbranega ponudnika, ne morejo vplivati na neizpolnjevanje pogoja do plačanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijske navedbe ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja ekonomsko-finančne sposobnosti, zato obravnavano navedbo vlagatelja zavrača kot neutemeljeno.


V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve po tehnično-kadrovski sposobnosti, saj predložene reference ne zadostijo pogoju po istovrstnosti gradbenih del, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno ponudbo.

Naročnik je v 2.2.4. točki razpisne dokumentacije Tehnična in kadrovska sposobnost zapisal: "Ponudnik je v zadnjih treh letih sam ali s partnerji v skupni ponudbi že izvajal istovrstna gradbena dela na najmanj treh objektih v višini ponujene cene (ponujena cena za vsak objekt posebej). Ponudnik predloži eno priporočilo o strokovni in kvalitetni izvedbi del.". V dokazovanje izpolnjevanja zahtevanega pogoja so morali ponudniki kot dokazilo predložiti izpolnjen Obrazec 8- Izjava o referencah in potrdilo (Obrazec 8a).

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil Obrazec 8, kjer je navedel pet referenc izvedenih v obdobju od leta 2008 do 2010 in sicer:
- Most čez Mlinščico v Bočni, kjer je bil pogodbeni partner Direkcija Republike Slovenije za ceste
- Most čez Hudinjo v Vitanjah, kjer je bil pogodbeni partner Direkcija Republike Slovenije za ceste
- Most čez Bolsko v Taboru, kjer je bil pogodbeni partner Direkcija Republike Slovenije za ceste
- AC Slivnica-Draženci, nadvoz 4-2, kjer je bil pogodbeni partner Družba za avtoceste v Republik Sloveniji
- AC Slivnica-Draženci, nadvoz 4-4, kjer je bil pogodbeni partner Družba za avtoceste v Republik Sloveniji.

Za reference gradnja nadomestnega mostu čez Mlinščico v Bočni, gradnja nadomestnega mostu čez Hudinjo v Vitanjah in gradnja nadomestnega mostu čez Bolsko v Taboru je izbrani ponudnik predložil izpolnjene obrazce OBR 8a.


V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da podane reference niso tehnično in vrednostno ustrezne, saj se elementi pri novogradnji oz. nadomestni gradnji ne pokrivajo z aktivnostmi pri sanaciji obstoječega gradbenega objekta, razen pri posameznih aktivnostih pri katerih gre za klasično dograditev v smislu nadomestitve delov objektov ali konstrukcije, ki so bili v sklopu predhodno izvedenih sanacijskih del zaradi nefunkcionalnosti deloma ali v celoti odstranjeni.

Državna revizijska komisija izpostavlja določilo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve naročnika ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V ZRPJN so le taksativno naštete obvezne sestavine zahtevka za revizijo, zaradi česar je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja le-teh, tako da je mogoče utemeljenost navedb o kršitvah naročnika vsebinsko preveriti, iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08, v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno-dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno-dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.
Skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, sicer odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, vendar morajo v slednjem primeru za takšno odločanje Državne revizijske komisije biti podani z zakonom določeni pogoji (da vlagatelj za kršitve ni vedel ali mogel vedeti in da so te kršitve vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila). Vendar pa, kot že navedeno, Državna revizijska komisija primarno odloča v mejah vlagateljevih zatrjevanj iz zahtevka za revizijo, zato je ključna vsebina zahtevka za revizijo in tiste kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj oziroma tista dejstva in dokaze, kot jih je navajal/predlagal vlagatelj.


V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zgolj (pavšalno) navaja, da predložene reference izbranega ponudnika ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, pri čemer svojih zatrjevanj ne konkretizira jasno in določno. Zgolj zatrjevanje, da se elementi pri novogradnji oz. nadomestni gradnji ne pokrivajo z aktivnostmi pri sanaciji obstoječega gradbenega objekta, razen pri posameznih aktivnostih, pri čemer vlagatelj ne podaja npr. lastnosti posameznega način gradnje oziroma postavitve in (morebitne) razlike med njimi, ne zadostuje za presojo utemeljenosti navedb. Namreč skladno s citiranimi določili ZPP mora vlagatelj jasno, določno in konkretno zatrjevati dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti naročnikovo kršitev, v potrditev dejstev pa mora predložiti dokaze.

V posledici navedenega je potrebno ugotoviti, da pavšalno (in v obliki domneve) navajanih dejstev, ob upoštevanju trditveno-dokaznega bremena, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, ni mogoče presoditi, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku iz razlogov kot jih zatrjuje vlagatelj ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija ni presojala zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika, saj naročniku v tem delu (še) ni mogoče očitati kršitev. Kot izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. V obravnavanem primeru je naročnikovo ravnanje (ob upoštevanju zadnje novele ZJN-2B) v okviru razvrstitve, pregledovanja in ocenjevanja ponudb bilo le v tem, da je naročnik ponudbe razvrstil glede na merilo in presojal le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, za katero je ocenil, da je popolna. Zgolj na tej podlagi je temeljila odločitev naročnika o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj izpodbijal v revizijskem postopku. Naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (še) ni odločal o popolnosti ostalih ponudb, tako tudi ne o popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, zato posledično Državna revizijska komisija tudi ne more presojati pravilnosti njegovega ravnanja v zvezi z ugotavljanjem popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika.

Ob navedenem Državna revizijska komisija še dodaja, da v kolikor bi bila presoja popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika možna, glede na ugotovljeno, da na podlagi revizijskih navedb ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti kot nepopolno ponudbo, presoja navedb glede domnevne nepopolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ne bi bila potrebna.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 08.01.2011




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana
- Občina Polzela, Polzela 8, 3312 Polzela
- CM Celje d.d., Lava 42, Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran