018-317/2010 JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata mag. Nataše Jeršič ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izgradnjo 1. faze Kompleksa Snaga na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani" začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 31.12.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 8.10.2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 01-1000-I-009822/2010, z dne 28.9.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Izgradnja 1. faze Kompleksa Snaga na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani" objavil dne 13.7.2010 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6167/2010.
Naročnik je dne 28.9.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je družbo SCT Asfalti d.o.o., Cesta na Brod 2, Ljubljana in METEORIT d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče, izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 8.10.2010 vložil zahtevek za revizijo, v kateremu ugovarja pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo za izvedbo javnega naročila kot vodilni partner skupaj s partnerjem METEORIT d.o.o., medtem ko je naročnik v svojem obvestilu o oddaji javnega naročila kot izbranega ponudnika navedel samo vodilnega partnerja SCT Asfalti d.o.o., ne pa tudi omenjenega partnerja. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da sporazum o enotnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila izbranega ponudnika ne ustreza 2.1.2. točki razpisne dokumentacije, saj ne določa glavnega nosilca finančnih obračunov in transakcij z navedbo transakcijskega računa, preko katerega so se izvajala plačevanja, temveč predvideva skupno izstavljanje in podpisovanje situacij ter plačila ločeno vsakemu partnerju na svoj račun. Poleg tega je pri navedbi imena in računa za nakazovanje plačil namesto vodilnega partnerja SCT Asfalti d.o.o., Cesta na Brod 2, Ljubljana, navedena družba SCT d.d. in njen transakcijski račun. Navedeno po vlagateljevih navedbah kaže na to, da bi se plačila izvrševala pravni osebi, ki sploh ni oddala ponudbe za izvedbo javnega naročila, kar pa je nedopustno. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja neizpolnjevanje 3.3. točke razpisne dokumentacije, ki se nanaša na izpolnjevanje ekonomske in finančne sposobnosti. Vlagatelj v povezavi s slednjim navaja, da iz Ajpesove ocene bonitete, z dne 16.7.2010, ki jo je predložila družba METEORIT d.o.o., izhaja, da je imel ponudnik v zadnjih 6 mesecih 10 dni dospele neporavnane obveznosti. Poleg tega je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev, pri tem pa je izbrani ponudnik namesto zahtevane dopolnitve-določitve tipa ponujenega proizvoda, spreminjal seznam vgrajene opreme na nedopusten način, in sicer tako, da je v oddani ponudbi navedenega proizvajalca opreme prečrtal in dopisal ime drugega proizvajalca in tip opreme. Navedeno je izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah večkrat ponovil, in sicer pri postavkah A.01, A.02, A.13, A.18, A.29, A.32, A.33, B.79, B.98, C.105, C.107. S tako dopolnitvijo je izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah dejansko spremenil seznam ponujene opreme, ter skladno z določbo 2. alineje 2. odstavka 78. člena ZJN-2 spreminjal tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročanja, kar pa je izrecno prepovedano. Poleg tega je izbrani ponudnik v nadaljevanju iste dopolnitve naredil še dva popravka cene z obrazložitvijo napaka pri vpisovanju, in sicer je naročnik zahteval razčlembo (analizo) cene pri poglavju Prezračevanje, postavka 8. Izbrani ponudnik je pri navedbi cene, le-to prečrtal in dopisal:"dejansko je 11,86 EUR, s popustom 7,12 EUR". Izbrani ponudnik je isto storil pri poglavju Elektro instalacije, kjer je ceno prečrtal in prav tako dopisal:"dejansko je 49.044,79 EUR, s popustom 29.426,87 EUR". Vlagatelj poudarja, da omenjeno obrazložitev izbranega ponudnika ni mogoče razumeti kot očitne računske napake, ki bi jo lahko odpravil naročnik ob pisnem soglasju ponudnika, ampak je s takšno dopolnitvijo izbrani ponudnik dejansko spremenil ceno na enoto oz. vrednost postavke. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 12.11.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik vlagatelju pritrjuje, da je v Obvestilu o oddaji javnega naročila kot izbranega ponudnika pomotoma navedel le vodilnega partnerja SCT Asfalti d.o.o., ne pa tudi partnerja METEORIT d.o.o., vendar pa slednje dejstvo po naročnikovem mnenju ne vpliva na njegovo končno odločitev o izvajalcu. Prav tako je naročnik ponovno preveril izpolnjevanje 4. člena sporazuma o enotnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila izbranega ponudnika in ugotovil, da slednji res ne ustreza naročnikovi zahtevi iz 2.1.2. točke razpisne dokumentacije, vendar navedena pomanjkljivost po naročnikovi oceni predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost ponudbe, ki pa je nebistvena, zato ponudba ni formalno nepopolna. Naročnik bo v primeru podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom, ne glede na določbo v sporazumu, denar nakazoval skladno z 2. odstavkom 5.3. točke 12. člena pogodbe, kjer je jasno navedeno, da bodo plačila izvedena le na račun vodilnega partnerja. Prav tako naročnik vlagatelju pritrjuje, da iz obrazca S.BON -1/P z dne 16.7.2010, ki jo je predložila družba METEORIT d.o.o., izhaja, da je imela družba v zadnjih 6 mesecih 10 dni dospele neporavnane obveznosti. Toda naročnik pri tem opozarja, da je v 3.3. točki razpisne dokumentacije naveden pogoj, da ponudnik v preteklih 6 mesecih pred oddajo ponudbe ni smel imeti blokiranega poslovnega računa, kar pa ni enako. Po naročnikovih navedbah AJPES ločeno vodi evidenco o neporavnanih obveznosti in o blokadah transakcijskih računov. Tako navedeno dejstvo po naročnikovih trditvah avtomatično ne pomeni, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih 6 mesecih pred oddajo ponudbe blokiran poslovni račun, ampak slednje dejstvo zgolj nakazuje na možnost blokade poslovnega računa. V nadaljevanju naročnik navaja, da je pri ponovnem preverjanju ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da vlagatelj zmotno trdi, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva na nedopusten način spreminjal seznam proizvajalcev in tip ponujene opreme. Naročnik zatrjuje, da ponudnik s tem, ko je prečrtal dobavitelja opreme in ne proizvajalca opreme, kot to navaja vlagatelj, ni na nedopusten način spreminjal seznama, ampak je ponudbo z zahtevanimi podatki ustrezno dopolnil, s čimer je ponudbo naredil formalno popolno. Na takšen način je izbrani ponudnik svojo ponudbo ustrezno dopolnil v vseh postavkah, ki jih v revizijskem zahtevku navaja vlagatelj in s tem izpolnil naročnikovo zahtevo po navedbi proizvajalcev in tipov za vso ponujeno opremo. Glede vlagateljevega zatrjevanja o spreminjanju cene na enoto naročnik vlagatelju pritrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi določene cene, ki jih je naročnik navedel v prilogi 1 k pozivu na dopolnitev, prečrtal in dopisal nove ter pri tem dopisal "napaka pri vpisovanju", vendar naročnik pojasnjuje, da navedenih popravkov pri svoji odločitvi ni upošteval, saj od izbranega ponudnika ni zahteval računskih popravkov. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.11.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 19.11.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.11.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna oz., ali so dopustne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika v okviru pravil dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v predloženo dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, in sicer v zahtevek za revizijo, v odločitev naročnika o oddaji javnega naročila ter v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer v obrazec 2 k prilogi 12 ter v omenjeni obrazec v elektronski obliki, v naročnikov poziv izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe z dne 24.8.2010 ter v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, z dne 31.8.2010. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN ter z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz določil 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek 78. člena ZJN-2). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek 78. člena ZJN-2). Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati (3. odstavek 78. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljeve ugovore v povezavi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika na podlagi naročnikovega poziva k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. Pri tem vlagatelj zatrjuje, da v obravnavanem primeru izbrani ponudnik svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil, ampak je namesto določitve tipa ponujanega proizvoda opreme dejansko spremenil seznam vgrajene opreme, s čimer je nedopustno spremenil predmet ponudbe. Pri tem gre poudariti, da je Državna revizijska komisija predmetni spor presojala le v okviru meja revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je glede spornega dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 1. odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

V okviru 6.2. točke razpisne dokumentacije pod poglavjem Predračun in cenik je naročnik postavil zahtevo, da mora ponudnik k ponudbenemu predračunu priložiti izpolnjen obrazec 2 k prilogi 12, v katerem mora navesti naziv proizvajalca in tip ponujene opreme ali naprave za opremo in naprave navedene v obrazcu. V navedenem obrazcu je določeno, da mora ponudnik v priloženem obrazcu - tabeli, izpolniti, žigosati in podpisati vse obrazce (navesti proizvajalca in tip ponujene opreme ali naprave, to je opreme in naprave, ki jo je upošteval v svojem ponudbenem predračunu). Obrazec 2 k prilogi 12 je priloga razpisne dokumentacije in je na voljo v elektronski obliki. Ponudnik mora identičnega (izpolnjenega) priložiti v tiskani obliki in tudi na CD-mediju. V primeru razlikovanja med tiskano - priloženo in elektronsko verzijo bo naročnik upošteval tiskano verzijo.

V obravnavanem primeru gre na podlagi vpogleda v obrazec 2 k prilogi 12 ponudbe izbranega ponudnika in v njegovo elektronsko obliko ugotoviti, da je izbrani ponudnik pod postavki A.01 industrijski sesalec in A.02 stroj za čiščenje tlaka v delavnici skladno z naročnikovo razpisno zahtevo navedel proizvajalca opreme PRO SIGMA, ni pa navedel zahtevanega tipa ponujane opreme, na podlagi katere bi lahko naročnik preveril, ali ponujena oprema naročnikove zahteve, določene v opisu Seznama vgrajene opreme, sploh izpolnjuje. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je v obravnavanem primeru naročnik v nadaljevanju izbranega ponudnika (z dopisom z dne 24.8.2010) pisno pozval na dopolnitev ponudbe, in sicer da mora pri omenjenih postavkah navesti podatke o proizvajalcu in tipu opreme. Izbrani ponudnik je nato na podlagi naročnikovega poziva pri omenjenih postavkah ponujene opreme prečrtal proizvajalca oz. vir opreme PRO SIGMA in navedel zgolj tip proizvoda, in sicer pri postavki A.01 Delfin Mistral 352 DS, pri postavki A.02 pa Lawor Wash SLC Easy-R 55BT, kakor zatrjuje tudi vlagatelj. Takšno dopolnjevanje pa je po oceni Državne revizijske komisije kljub naročnikovemu zatrjevanju, da je izbrani ponudnik dejansko prečrtal dobavitelja opreme ne pa proizvajalca, nedopustno. Izbrani ponudnik je bil namreč na podlagi naročnikovega poziva in naročnikovih razpisnih zahtev iz obrazca 2 k prilogi 12 v seznamu opreme dolžan navesti proizvajalca opreme in njegov tip. Iz spisovne dokumentacije pa izhaja, da je izbrani ponudnik določil le proizvajalca opreme PRO SIGMA, medtem ko je v okviru dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe proizvajalca oz. vira opreme prečrtal, na novo pa določil zgolj tip opreme, ki je identičen naročnikovemu referenčnemu proizvodu, ne pa tudi njenega proizvajalca. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru naročnik zopet ne more preveriti, ali ponudba izbranega ponudnika ponuja opremo, kot je bila v razpisni dokumentaciji zahtevana, kar je bil tudi razlog za pozivanje naročnika izbranemu ponudniku na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Ne glede na to pa je v obravnavanem primeru po presoji Državne revizijske komisije sporno že samo naročnikovo pozivanje na dopolnitev tako pomanjkljive ponudbe, ki ne vsebuje tipa proizvoda. Takšna ponudba je namreč po oceni Državne revizijske komisije že od začetka nepopolna in je njeno dopolnjevanje nedopustno. Kajti določba 2. odstavka 78. člena ZJN-2 jasno določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Poleg tega mora ponudba izbranega ponudnika, kot je bilo že navedeno, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe naročnikove razpisne zahteve vsebinsko že izpolnjevati, kar mora biti iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno. Vendar iz, v ponudbi predloženih formalnih dokazil, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Navedba le proizvajalca opreme, ne pa tudi tipa blaga in naročnikovo pozivanje na konkretiziranje le-tega, ponudniku dejansko omogoča naknadno prilagajanje oz. spreminjanje ponudbe v tehničnih specifikacijah glede na ostale konkurenčne ponudbe. Naročnik namreč izpolnjevanja tehničnih zahtev ne more preveriti, ker ponujen proizvod ni določen, ponudniku pa je s tem dana možnost, da pri isti ponudbeni ceni, upoštevaje preostale konkurenčne ponudbe, ponudi drugo blago ali blago slabše kakovosti. Poleg tega pa je v obravnavanem primeru vprašljivo tudi dejstvo, glede na to, da izbrani ponudnik tipa proizvoda omenjenega dobavitelja ni določil, ali ima omenjena družba zahtevani tip industrijskega sesalca in stroj za čiščenje tlaka sploh na voljo. V primeru, da ga nima, bi se izbranemu ponudniku z navedbo novega dobavitelja, kar je v obravnavanem primeru dopustil naročnik, dejansko omogočilo, da bi njegova prvotno nepopolna ponudba z dopolnitvijo postala popolna, kar pa je z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov nedopustno. Upoštevaje navedeno gre v obravnavanem primeru vlagatelju pritrditi, da je naročnik s tem, ko je sprejel dopolnitve izbranega ponudnika, ravnal v nasprotju z določbo 2. odstavka 78. člena ZJN-2. Prav tako je naročnik ravnal v nasprotju z določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ker ponudbe izbranega ponudnika ni kot nepopolne izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na to, da je vlagatelj v obravnavanem primeru s svojim pravo varstvenim zahtevkom v celoti že uspel, Državna revizijska komisija vlagateljevih nadaljnjih navedb ni več presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse in poštnina. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.000 EUR, ne pa tudi povračilo stroškov poštnine, kajti iz poštne ovojnice višina plačila poštnine ni razvidna, vlagatelj pa je v nadaljevanju ni niti specificiral.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.12.2010

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina,
- JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana,
- SCT Asfalti d.o.o., Cesta na Brod 2, Ljubljana,
- METEORIT d.o.o., Miklavška cesta 82, 2311 Hoče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran