018-334/2010 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek šinko ter Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. 12. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 8. 11. 2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 18. 1. 2008, pod št. objave JN352/2008 in v Uradnem listu EU dne 23. 1. 2008, pod št. objave 2008/S 15-018787, objavil javni razpis po odprtem postopku, s sklenitvijo okvirnega sporazuma, za oddajo javnega naročila "Dobava medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala".

Naročnik je po sklenitvi okvirnih sporazumov z dokumentom, poimenovanim Delna odločitev št. 2 o oddaji javnega naročila in popravek št. 3 delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, izdanim dne 31. 8. 2010 odločil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo javnega naročila za artikla pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 izbere vlagatelja.
Naročnik je po prejemu predloga za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, vloženega s strani ponudnika MEDICA, d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) izdal dokument, poimenovan Delna odločitev št. 3 o oddaji javnega naročila in popravek št. 1 delne odločitve št. 2 o oddaji javnega naročila ter popravek popravka št. 2 delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, s katerim je spremenil izbor najugodnejšega ponudnika za artikla pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130, in sicer tako, da je javno naročilo v navedenih artiklih oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 11. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za artikla pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130. Vlagatelj je navajal, da je njegova ponudba v navedenih artiklih pravilna in primerna. Naročnik je vlagatelja na podlagi Povabila k oddaji ponudbe z dne 20. 4. 2010 pozval, da odda ponudbo za obdobje dveh let. Iz naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji za navedena artikla ni nikjer izhajalo, da je potrebno ponuditi artikle od proizvajalca M. Vlagatelja tudi čudi naročnikova odločitev za izbor artikla pod šifro 12.03.01, v katerem je vlagatelj ponudil brizge istega proizvajalca S. kot pri spornih artiklih. Vlagatelj je bil pri tem artiklu edini ponudnik in naročnik je z njim že podpisal pogodbo, ki je stopila v veljavo dne 5. 10. 2010. Iz navedenega je po mnenju vlagatelja razvidno, da ne gre za vprašanje ustreznosti kvalitete ponujenega blaga, saj so vsi ponujeni artikli testirani skladno z najvišjimi standardi in imajo ustrezne certifikate, ki slednje dokazujejo. Da naročnik ni izbiral med ustreznostjo ponujenega artikla in proizvajalca, ampak zgolj med ponudniki za sporna artikla, je razvidno iz pojasnila predstojnika radiološkega oddelka, ki je podal načelno mnenje na podlagi vprašanja članice komisije, ki pa ni skladno z razpisnimi zahtevami, saj v obrazložitvi omenja le, da gre za pomoto v izbiri dobavitelja (na dobavo vezan servis). Nikjer v navedenem pojasnilu pa ni bilo mogoče zaslediti, da je omenjeni predstavnik naročnika res testiral brizge vlagatelja in kakšni so bili ti rezultati. Dejstvo je namreč, da se je naročnik odločal le med ponudniki in ne med artikli, saj je izbrani ponudnik za artikel pod šifro 12.03.129 po ceni bil šele na tretjem mestu. Vlagatelj opozarja, da predmet razpisa ni bila izvedba servisa, naročnik pa je s tem, ko je izpostavil ta pogoj, razširil merila za izbor ponudnikov, kar pa je v nasprotju z ZJN-2, saj je bilo omenjeno dejstvo razvidno šele iz dodatne obrazložitve naročnika na podlagi zahtevka za dodatno obrazložitev, ki ga je vložil vlagatelj, vsekakor pa po roku za oddajo ponudb. Vlagatelj še poudarja, da če bi naročnik dejansko dokazal neustreznost ponujenih artiklov vlagatelja, kar pa vsekakor ni storil, je naročnik dolžan izbrati drugega najugodnejšega ponudnika, česar pa naročnik ni storil. Naročnikovo sprenevedanje je po mnenju vlagatelja razvidno tudi iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik navajal določena neskladja. Naročnik je tako navajal, da ponujeni brizgi pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 nista popolnoma kompatibilni za opremo, za katero sta namenjeni, čeprav slednja zahteva sploh ni bila opredeljena v razpisni dokumentaciji. Dalje je naročnik navajal, da je pri ponovni analizi Navodil za uporabo proizvajalca M. (za injektorje, poglavje Opozorila), ki jih je posredoval izbrani ponudnik, ugotovil, da proizvajalec M. uporabnike opozarja, da uporaba neprimernega potrošnega materiala lahko privede do poškodbe pacienta ter poudarja, da se naj uporablja originalen potrošni material, ki je testiran za M. sisteme. Po navajanjih naročnika naj bi bil predstojnik oddelka s strani zastopnikov proizvajalca opozorjen, da lahko ob uporabi neoriginalnih delov prihaja do pogostejših okvar ter težav pri servisiranju. Iz navedenega po prepričanju vlagatelja izhaja, da sta naročnik in izbrani ponudnik že pred in med samo oddajo naročila tesno sodelovala, kar je vplivalo na dokončen izbor ponudnika in pomeni kršitev 9. člena ZJN-2.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 29. 11. 2010, pod št. 2010/02, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik vztraja pri vseh navedbah, ki jih je podal v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 27. 10. 2010, dodatno pa je navajal, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno uporabljal izraze pravilna, primerna in popolna ponudba. Naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba pravilna, vendar ni primerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji res napisal le "Vložek namenski za brizgo CTP, 150 ml" in "Vložek namenski za brizgo CTP, 200 ml", vendar je dejstvo, da ponujeni brizgi vlagatelja nista popolnoma kompatibilni z opremo, za katero sta namenjena in zato nikakor nista namenski. Naročnik je pri preizkusu vložkov za brizgo imel težave pri polnjenju s kontrastnim sredstvom, pri aspiraciji le-tega je prišlo do dislokacije tesnila glave bata (tesnilo se je z glave snelo), kar je imelo za posledico nezmožnost polnjena. Preko omenjenega bata se v prvi fazi vložek polni, v drugi pa poteka aplikacija kontrastnega sredstva v ožilje pacienta. Pri napakah delovanja (v naročnikovem primeru se je tesnilo snelo z glave blata) sta moteni obe fazi. Posledica je izguba kontrastnega sredstva ter prekinitev preiskave. Omenjeni vložki se uporabljajo za izvajanje angiografskih preiskav (preiskave ožilja) ter pri kontrastnih preiskavah z računalniško tomografijo (CT). Opisane motnje delovanja vložkov povzročijo ponavljanje preiskav, kar pomeni dodatno obremenitev pacientov z ionizirajočim sevanjem ter kontrastnim sredstvom, prav tako pa povečujejo materialne stroške. Navedeno je bil edini razlog, ki je pretehtal, da je naročnik odločil, da ponujeni potrošni material ni primeren, saj ni namenski. Kasneje je naročnik še ponovno proučil Navodila za uporabo proizvajalca M. (za injektorje, poglavje Opozorila) in pri tem še dodatno ugotovil, da proizvajalec M. uporabnike opozarja, da uporaba neprimernega potrošnega materiala lahko privede do poškodbe pacienta ter poudarja, da se naj uporablja originalni potrošni material, kar je pri naročniku le še potrdilo ugotovitev, da vlagateljeva ponudba ni primerna. Naročnik je poudaril, da je odločitev spremenil le iz razloga, ker ponujena vlagateljeva vložka nista namenska. Naročnik je dalje glede artikla pod šifro 12.03.01, ki ga izpostavlja vlagatelj, pojasnil, da pri preizkusu navedenega artikla ni naletel na težave, saj so vložki bistveno manjših volumnov, injiciranje pa poteka pod nižjimi pritiski. To dejstvo dodatno dokazuje, da naročnik ni preferiral proizvajalca M., pač pa je izbral artikel, ki je ustrezal opisu. Naročnik prereka tudi navedbe vlagatelja, da je prišlo do neizbora artiklov vlagatelja zaradi zaznamka predstojnika radiološkega oddelka "na dobavo vezan servis", ampak le zato, ker ponujeni potrošni material ni ustrezal zahtevam naročnika. Zaznamki na naročnikovem dokumentu nikakor ne morejo biti osnova, na kateri temelji vlagateljev zahtevek za revizijo. Člani strokovne komisije so namreč na sestanku analizirali vlagateljevo ponudbo in pri tem ugotovili, da njegov material ni primeren, nikoli pa niso navajali kot razlog servisne storitve. Zaznamek, ki ga navaja vlagatelj, nima neposredne povezave z dejstvom, da je vlagateljeva ponudba bila ocenjena kot neprimerna. Naročnik prereka tudi navedbe vlagatelja, da je iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila razvidno naročnikovo sprenevedanje in poudarja, da je to le vlagateljeva subjektivna ocena. V celoti pa naročnik zanika in prereka vlagateljevo domnevo, da sta naročnik in izbrani ponudnik sodelovala in da naj bi bilo kršeno načelo enakopravnosti. Naročnik v nobenem segmentu ni kršil določbe 9. člena ZJN-2 zaradi dejstva, ker sodeluje z zastopnikom proizvajalca na podlagi že sklenjene pogodbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 12. 2010 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 12. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Naročnik je v fazi izvajanja posamičnih sklenjenih okvirnih sporazumov z odločitvijo o oddaji naročila (dokument Delna odločitev št. 2 o oddaji javnega naročila in popravek št. 3 delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila z dne 31. 8. 2010), ponudnike obvestil o izboru ponudnikov za posamezne artikle oziroma za posamezne podskupine artiklov. Naročnik je po prejemu predloga za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila izbranega ponudnika navedeno odločitev delno spremenil (dokument Delna odločitev št. 3 o oddaji javnega naročila in popravek št. 1 delne odločitve št. 2 o oddaji javnega naročila ter popravek popravka št. 2 delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila z dne 14. 10. 2010) in spremenil izbor najugodnejšega ponudnika za artikla pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130, in sicer tako, da je javno naročilo v navedenih artiklih namesto vlagatelju oddal izbranemu ponudniku.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, s tem ko je ponudbo vlagatelja v artiklih pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 ocenil oziroma izločil kot neprimerno in posledično kot nepopolno.

ZJN-2 v 20. točki 2. člena pojasnjuje, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. V 16. točki 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba, ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tako, na podlagi navedenih določb ZJN-2, hkrati tudi nepopolna ponudba.

ZJN-2 ureja pravila za oddajo javnih naročil s sklenitvijo okvirnega sporazuma v 32. členu. V tretjem odstavku 32. člena ZJN-2 nalaga naročniku, da ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela. V četrtem odstavku 32. člena ZJN-2 je določeno, da se na podlagi okvirnega sporazuma naročila oddajo v skladu s postopki iz petega in šestega odstavka tega člena. Ti postopki se lahko izvedejo le med naročniki in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega naročanja. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma. Po določbi šestega odstavka 32. člena ZJN-2 velja pravilo, da se naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, lahko oddajo bodisi a) ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina določb tega sporazuma taka, da to omogoča in b) če v okvirnem sporazumu niso vsi pogoji določeni, kadar izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom: za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo, naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb, ponudbe se predložijo v pisni obliki in je njihova vsebina zaupna do izteka roka, določenega za odgovor, naročniki oddajo vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.

Iz razpisne dokumentacije za obravnavano javno naročilo, izdane dne 18. 1. 2008, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnih sporazumov, izhaja, da je naročnik predvidel oddajo posameznih javnih naročil s ponovnim odpiranjem konkurence. V 10. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) je naročnik zapisal, da se okvirni sporazum sklepa za obdobje štirih let, s ponovnim odpiranjem konkurence vsakih 24 mesecev. Naročilo za 24 mesecev bo oddal tistemu ponudniku (enemu ponudniku), ki bo najugodnejši za posamezen razpisan artikel oziroma podskupino med sklenitelji okvirnega sporazuma.

Pogoje za oddajo posameznih artiklov oziroma podskupin artiklov je naročnik določil v sklenjenih okvirnih sporazumih s posameznimi ponudniki. Naročnik je okvirni sporazum z vlagateljem sklenil dne 10. 7. 2008. V 2. členu navedenega sporazuma je navedeno, da se s tem sporazumom naročnik in stranka okvirnega sporazuma dogovorita o splošnih pogojih izvajanja javnega naročila, o medsebojnih obveznostih, pravicah in dolžnostih pri nemotenem poslovanju v prometu blaga. Sestavni del tega sporazuma so pogoji, določeni z razpisno dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo strank okvirnega sporazuma. Merilo za izbor artiklov je določeno v 3. členu sporazuma, kjer je navedeno, da bo naročnik naročal blago na osnovi sporazumov, sklenjenih za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala pri tistem dobavitelju, ki bo ponudil najnižje cene posameznega artikla, razen v določenih podskupinah, kjer bo merilo izbora najnižja končna vrednost podskupine iz ponudbenega predračuna. Naročnik bo med vsemi strankami okvirnih sporazumov, sklenjenih za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala, vsaki dve leti izvedel konkurenco na ta način, da jih bo pozval k predložitvi predračuna iz skupin, za katere je sklenjen posamezni sporazum. Stranke bodo naročniku posredovale predračune s cenami za artikle, ki bodo na seznamu, v desetih dneh po povabilu k oddaji ponudbe - predračuna. Naročnik bo vse stranke okvirnega sporazuma obvestil o izidu postopka in izbiri. Izbiro bo opravil v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo nabavljal blago na osnovi sporazuma pri tistem dobavitelju, ki bo ponudil nižje cene po ponudbenem predračunu iz tekočega obdobja.

Iz navedenih določb okvirnega sporazuma je razvidno, da so v obravnavanem primeru izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirali na podlagi pogojev iz razpisne dokumentacije, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnega sporazuma, ponudbene dokumentacije, pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma ter pogojev, ki jih je naročnik opredelil v povabilu k oddaji ponudbe oziroma k predložitvi predračuna za posamezne artikle oziroma za posamezne podskupine artiklov. Naročnik je posamezno naročilo oddal ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma vlagatelja (in ostale stranke okvirnih sporazumov) s pisnim povabilom z dne 20. 4. 2010 povabil k oddaji ponudbe za posamezne artikle oziroma za posamezne podskupine artiklov. V povabilu je naročnik zapisal, da je sestavni del povabila k oddaji ponudbe razpisna dokumentacija z dne 18. 1. 2008, ponudbena dokumentacija prodajalca ter okvirni sporazum. Priloga navedenemu povabilu je bilo Navodilo za izpolnjevanje predračuna in obrazec ponudbe, medtem ko so ponudniki predračun prejeli v elektronski obliki.

Naročnik je odločitev o neprimernosti ponudbe vlagatelja v spornih artiklih vlagatelju predstavil v dokumentu Delna odločitev št. 3 o oddaji javnega naročila in popravek št. 1 delne odločitve št. 2 o oddaji javnega naročila ter popravek popravka št. 2 delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila z dne 14. 10. 2010. V navedenem dokumentu je naročnik glede razlogov za izbiro najugodnejše ponudbe pri spornih artiklih pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 navedel, da je pri izboru naredil napako in izbral ponudbo vlagatelja, ki je ponudil vložke za brizge kitajskega proizvajalca S. in ne originalnih vložkov za brizge proizvajalca M. Naročnik je zato spremenil izbor in za artikla pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev dne 27. 10. 2010 izdal Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Navajal je, da je sprememba odločitve o oddaji naročila v artiklih pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 posledica dejstva, da ponujeni brizgi vlagatelja nista popolnoma kompatibilni za opremo, za katero sta namenjeni. Naročnik je preizkusil dva vlagateljeva vložka za brizgo 150 ml in dva vlagateljeva vložka za brizgo 200 ml. Pri preizkusu vložkov za brizgo je naročnik imel težave pri polnjenju s kontrastnim sredstvom, pri aspiraciji le-tega je prišlo do dislokacije tesnile glave bata (tesnilo se je z glave snelo), kar je imelo za posledico nezmožnost polnjenja ter injiciranja. Naročnik je pri ponovni analizi Navodil za uporabo proizvajalca M. (za injektorje, poglavje Opozorila) ugotovil, da proizvajalec M. uporabnike opozarja, da uporaba neprimernega potrošnega materiala lahko privede do poškodbe pacienta ter poudarja, da se naj uporablja originalen potrošni material, ki je dizajniran za sisteme proizvajalca M. Naročnik poudarja, da je odločitev spremenil le iz razloga, ker ponujena vložka za brizge kitajskega proizvajalca S. nista namenska, ustrezna (kot je to zahteval v opisih v razpisni dokumentaciji) in ne zato, ker bi bilo potrebno ponuditi originalni potrošni material. Naročnik je namreč pod navedenima artikloma zapisal "Vložek namenski za brizgo CTP, 150 ml in 200 ml". Naročnik je še pojasnil, da zapis "gre za pomoto v izbiri dobavitelja (na dobavo vezan servis)" ne predstavlja strokovnega mnenja, ampak zabeležko predstojnika radiološkega oddelka, ki je opravljal izbore. S strani zastopnikov proizvajalca je bil namreč opozorjen, da bi lahko ob uporabi neoriginalnih delov prihajalo do pogostejših okvar ter težav pri servisiranju. Naročnik je še enkrat poudaril, da je odločitev spremenil zaradi dejstva, ker ponujena artikla vlagatelja nista kompatibilna z opremo, za katero sta namenjena - namenskost vložkov za brizgo CTP 150 ml in 200 ml pa je bila zapisana.

Iz navedene dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je razlog za izločitev ponujenih artiklov vlagatelja pod šiframa 12.03.129 in 12.03.130 ni bilo dejstvo, da vlagatelj ni ponudil originalnih vložkov za brizge proizvajalca M. (kar je naročnik sicer zapisal v odločitvi o oddaji naročila), ampak je bil razlog v dejstvu, da ponujena vložka naj ne bi bila kompatibilna z opremo, za katero sta namenjena. Navedeno dejstvo naj bi naročnik ugotovil s testiranjem dveh vlagateljevih vložkov za brizgo 150 ml in dveh vlagateljevih vložkov za brizgo 200 ml.

Ne glede na dejstvo, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navajal druge razloge za izločitev ponudbe vlagatelja kot v odločitvi o oddaji naročila, je potrebno upoštevati, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve jasno pojasnil (prave) razloge za izločitev ponudbe vlagatelja v spornih artiklih in večkrat tudi poudaril, kaj so bili (pravi) razlogi za izločitev. Ob upoštevanju navedenega je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali so naročnikovi razlogi za izločitev ponudbe vlagatelja, ki jih je naročnik navajal v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in s katerimi je bil vlagatelj seznanjen, imeli podlago v ZJN-2 oziroma določilih razpisne dokumentacije. Ob tem je potrebno še ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer ni izpodbijal naročnikovega ravnanja v delu, ki se nanaša spremembo razlogov za izločitev ponudbe vlagatelja v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je v obravnavanem primeru torej opravil testiranje vzorcev ponujenih artiklov vlagatelja in pri tem ugotovil, da artikla ne ustrezata zahtevi iz razpisne dokumentacije, da morata biti vložka namenska.

Podlago za testiranje vzorcev ponujenih artiklov je najti v razpisni dokumentaciji z dne 18. 1. 2008, kjer je naročnik glede testnih (vzorčnih) artiklov v 3. in 7. členu navodil zapisal, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe ter izkazovanje tehnične sposobnosti predložiti tudi Izjavo o dostavi vzorcev (OBR-11), s podpisom katere so ponudniki potrdili, da bodo v roku deset delovnih dni od zahteve naročnika dostavili zadostno količino vzorcev prijavljenega blaga in morebitno dodatno dokumentacijo za ponujene artikle. Glede kakovosti (tehnične specifikacije) blaga pa je v 3. in 7. členu navodil naročnik zahteval podpis Izjave ponudnika (OBR-7), s katero so ponudniki potrdili, da bo blago ustrezalo deklarirani kvaliteti na embalaži izdelka in bo v skladu z vsemi predpisi in standardi, ki veljajo za to področje ter v skladu z zahtevami naročnika, podanimi v razpisni dokumentaciji. V sklenjenem okvirnem sporazumu z vlagateljem je v šestem odstavku 6. člena zapisano, da lahko naročnik zahteva, da mu dobavitelj predloži vzorce blaga, da jih lahko kupec preizkusi in se na osnovi tega odloči o naročilu, pri čemer je prodajalec na zahtevo kupca dolžan predstaviti tudi uporabo blaga. V tretjem odstavku 6. člena sklenjenega okvirnega sporazuma pa je določeno, da mora kakovost blaga ustrezati obstoječim standardom in deklarirani kakovosti na embalaži oziroma spremljajočih dokumentih. Blago mora ustrezati tudi pogojem in zahtevam, opredeljenim v razpisni dokumentaciji naročnika in strokovnim kriterijem oziroma značilnostim.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal konkretnih trditev in dokazov, s katerimi bi izkazal kršitve naročnika v delu, ki se nanaša na testiranje vzorčnih artiklov vlagatelja in na tej podlagi ugotovljenih dejstev naročnika o neprimernosti ponujenih artiklov vlagatelja, ki jih je naročnik zapisal v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 27. 10. 2010.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal ugotovitve naročnika iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 10. 2010, da vlagatelj ni ponudil originalnih vložkov za brizge proizvajalca M., ampak je ponudil vložke za brizge kitajskega proizvajalca S. Vlagatelj je v okviru navedenih revizijskih trditev navajal, da iz naročnikovih zahtev ni bilo nikjer razvidno, da je potrebno ponuditi artikle proizvajalca M., pri čemer vlagatelj omenja izbor naročnika za artikel pod šifro 12.03.01, v katerem je naročnik izbral ponudbo vlagatelja, čeprav je vlagatelj ponudil brizge istega proizvajalca S. in je naročnik za ta artikel z vlagateljem tudi že sklenil pogodbo. Iz navedenega naj bi po mnenju vlagatelja izhajalo, da ne gre za vprašanje ustreznosti kvalitete ponujenega blaga, saj so vsi ponujeni artikli testirani v skladu z najvišjimi standardi in imajo ustrezne certifikate, ki slednje dokazujejo. Vlagatelj je podal tudi domnevo, da naročnik ni izbiral med ustreznostjo ponujenega artikla in proizvajalca, ampak zgolj med ponudniki, kar naj bi izhajalo iz pojasnila predstojnika radiološkega oddelka, ki je navajal, da gre za pomoto v izbiri dobavitelja (na dobavo vezan servis). Iz navedenega pojasnila pa naj ne bi nikjer izhajalo, da naj bi bili artikli vlagatelja neustrezni, niti v navedenem pojasnilu ni bilo mogoče zaslediti, da je predstavnik naročnika res testiral brizge vlagatelja in kakšni so bili ti rezultati. Po mnenju vlagatelja naj bi izbrani ponudnik in naročnik tudi sodelovala že pred in med oddajo javnega naročila, kar naj bi vplivalo na izbor ponudnika, s tem pa naj bi naročnik kršil 9. člen ZJN-2.
Državna revizijska komisija je glede navedenih revizijskih očitkov vlagatelja ugotovila, da vlagatelj ni z ničemer izpodbijal naročnikovih ugotovitev (rezultatov) testiranja vzorcev artiklov vlagatelja, s katerimi je bil vlagatelj seznanjen s prejemom dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj ni zatrjeval kršitev naročnika v tem delu; tako na primer vlagatelj ni zatrjeval, da naročnik morebiti ni imel pravice testirati izdelkov, da ni bilo vnaprej določenih parametrov testiranja, da naročnik vlagatelja ni pozval k predložitvi vzorcev ponujenih artiklov, da rezultati testiranja niso pravilni (korektni) ali da vlagatelj z rezultati testiranja ni bil seznanjen. Vlagatelj je zgolj navajal oziroma predpostavljal, da so ponujeni artikli ustrezni, kar naj bi izhajalo iz dejstva, da je naročnik vlagatelja izbral v artiklu 12.03.01, v katerem je vlagatelj ponudil brizge istega proizvajalca. Vendar pa je potrebno ugotoviti, na kar je opozoril tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, da je v tem artiklu naročnik postavil drugačne tehnične zahteve, in sicer "Brizga Optistar multipak (dve brizgi 60 ml, Y konekt za povezovanje brizg, podaljšek z nepovratnim ventilom) za injiciranje kontrasta na MR", zaradi česar se vlagatelj v zvezi z ustreznostjo ponujenih spornih artiklov ne more sklicevati na izbor naročnika v tem artiklu.

Prav tako tudi domneve vlagatelja, ki se nanašajo na pojasnila predstojnika radiološkega oddelka (s katerimi se je vlagatelj seznanil pri vpogledu v dokumentacijo naročnika) v ničemer ne izkazujejo, v čem naj bi naročnik storil kršitve pri testiranju vzorcev. Tudi sicer navedena pojasnila, oziroma kot to izhaja iz spisovne dokumentacije, gre za zaznamke na kopiji predloga za spremembo odločitve izbranega ponudnika z dne 8. 9. 2010, niso predstavljala podlage za izločitev ponudbe vlagatelja v spornih artiklih, saj je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila večkrat izrecno poudaril, da je bil razlog izločitve zgolj dejstvo, da ponujena vložka vlagatelja nista namenska, kar je naročnik ugotovil na testiranju. Vlagatelj pa tudi z navajanjem domnevnega sodelovanja med naročnikom in izbranim ponudnikom (česar sicer ni izkazal) ni zatrjeval in izkazal, kako naj bi naročnik ravnal v nasprotju z 9. členom ZJN-2.

Vlagatelj torej ni postavil niti trditev niti ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija lahko presodila zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za izločitev ponudbe vlagatelja v spornih artiklih. Na tem mestu je potrebno vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah. Vlagatelj mora skladno z 12. členom ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, zato mora vsebovati trditve o domnevnih kršitvah naročnika kakor tudi dokaze zanje. Skladno s pravilom o povezanosti trditveno-dokaznega bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, pa mora stranka najprej dejstvo zatrjevati (jasno, določno in konkretno), tega pa nato tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.

Ker vlagatelj v konkretnem primeru ni niti konkretno zatrjeval naročnikovih kršitev v delu postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja v artiklih 12.03.129 in 12.03.130 niti jih ni dokazal, je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev. Zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23. 12. 2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- MEDICA, d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran