018-327/2010 Občina Sežana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila gradenj "Sanacija strehe in fasad na Zadružnem domu v štorjah", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5000 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1.9.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila gradnje "Sanacija strehe in fasad na Zadružnem domu v štorjah", po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 10.9.2010 na portalu javnih naročil pod številko JN8527/2010.

Naročnik je dne 13.10.2010 izdal Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega izbral ponudnika CE-Invest d.o.o., Stari trg 32 a, 8210 Trebnje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot izhaja iz poštne vročilnice, je vlagatelj navedeno obvestilo prejel dne 18.10.2010.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.10.2010, zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 25.10.2010.

Vlagatelj je dne 28.10.2010 zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev navedene odločitve in zahteva povrnitev revizijskih stroškov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil določbe 77., 78. in 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj naročniku kot prvo kršitev očita, da je izbranemu ponudniku v nasprotju z določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-2 ter 3. točko lastne razpisne dokumentacije omogočil dopolnitev ponudbe z naknadno predložitvijo menice. Vlagatelj zatrjuje, da je menična izjava s priloženo menico glede na razpisno dokumentacijo obvezna sestavina ponudbe, ter da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, ne pa dopustiti njene dopolnitve. Dalje vlagatelj navaja, da iz referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, niso razvidni podatki o opravljenih fasaderskih delih, ki bi morala biti po vlagateljevem mnenju, glede na predmet konkretnega javnega naročila, nujno razvidna iz referenc. Vlagatelj zato meni, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične ustreznosti osebja za opravilo fasaderskih del na objektu, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 16.11.2010, zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik navaja, da je izbranemu ponudniku v skladu z določili 78. člena ZJN-2 dopustil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, saj je bila po njegovi oceni pomanjkljivost takšne narave, da ni pomenila spreminjanja ponudbe v delih, kjer zakon tega ne dopušča. Glede vlagateljevega očitka v zvezi z domnevno neustreznostjo referenc izbranega ponudnika naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni določil pogoja, da se mora referenčno potrdilo nanašati na fasaderska dela.

Vlagatelj je dne 25.11.2010 naročnika obvestil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, ker ni vsebovala menice, ne pa dopustiti njene dopolnitve v okviru instituta formalno nepopolne ponudbe.

Naročnik je v zvezi s predložitvijo menice v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 6. točki ("Vsebina ponudbe) navedel, da bo popolna ponudba, ki bo med drugim vsebovala menico z menično izjavo za resnost ponudbe (podtočka 19).

Dalje je naročnik v točki 17 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("Zavarovanja za resnost ponudbe, dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijskem roku") določil:
"Zavarovanje za resnost ponudbe:
Naročnik za resnost ponudbe zahteva menico z menično izjavo v višini 10.000,00 EUR, z oznako "Brez protesta" in plačljivo na prvi poziv, veljavno do vključno 30. novembra 2010. Naročnik menico za zavarovanje za resnost ponudb unovči, če ponudnik:
- po ponudnik po roku določenem za oddajo ponudb svojo ponudbo umakne,
- zavrne sklenitev pogodbe,
- po sklenitvi pogodbe ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Neunovčene menice za zavarovanje za resnost ponudbe se po zaključku postopka oddaje javnega naročila neizbranim ponudnikom vrne.".

V "Ponudbenem delu" razpisne dokumentacije je naročnik med obrazci predpisal OBRAZEC št. 15 - Menična izjava izdajatelja menice, ki se (med drugim) glasi:

"Za zavarovanje za resnost ponudbe, v postopku javnega razpisa za oddajo javnega naročila gradnje po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi "Sanacija strehe in fasad na Zadružnem domu v štorjah", ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne _, številka naročila JN /2010, izročamo naročniku OBČINI SEŽANA, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, 1 (eno) menico v višini =10.000,00 EUR (z besedo: desettisoč EUR 00/100), za zavarovanje za resnost ponudbe.
â??
Podpisnik/a menice je/sta pooblaščen/a za podpis menice.
Naročnika pooblaščamo, da v primeru umika ponudbe po zaključenem roku za oddajo ponudb ali v primeru, da v postavljenem roku ne bi pristopili k podpisu pogodbe ali v primeru, da po podpisu pogodbe naročniku ne bomo izročili bančne garancije za zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, menico unovči.
Menica je izpolnjena s klavzulo "brez protesta" in plačljiva na prvi poziv.
Menica se lahko uporabi do vključno 30. novembra 2010.
Menica je plačljiva pri banki , ki vodi transakcijski račun številka _.
Priloga: menica".

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v le-tej predložil menično izjavo na pravilno izpolnjenem obrazcu št. 15, ni pa predložil menice, ki je v izjavi navedena kot priloga.

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je naročnik navedeno pomanjkljivost označil že v Zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 22.9.2010, kjer je glede ponudbe izbranega ponudnika v opombi navedel, da je ponudbi priložena samo menična izjava brez menice za resnost ponudbe. Izbrani ponudnik je po prejemu zapisnika na naročnika naslovil dopis "Dopolnitev ponudbe št. 1275/2010 Sanacija strehe in fasad na zadružnem domu v štorjah", kjer je navedel, da svojo ponudbo dopolnjuje z bianco menico, ki je pomotoma ni priložil. Izbrani ponudnik je dopisu priložil podpisano in žigosano bianco menico.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije glede zavarovanja za resnost ponudbe vsebinsko izpolnil že s predložitvijo menične izjave na predpisanem obrazcu št. 15, ter da je nepredložitev menice kot priloge menični izjavi potrebno obravnavati kot formalno pomanjkljivost, ki jo je skladno s predpisi javnega naročanja dopustno odpraviti.

Formalno nepopolna ponudba je namreč v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Menica kot priloga k menični izjavi izdajatelja menice v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni povezana z merili (edino merilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je "najnižja cena"), zaradi česar gre za del ponudbe, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila. Državna revizijska komisija zato ne more slediti vlagatelju, ki navaja, da je dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu povzročila drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe. Prav tako ne gre za del ponudbe, ki bi se vezal na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da gre za takšno pomanjkljivost, ki jo je mogoče označiti za formalno nepopolnost.

Državna revizijska komisija v povzetku ugotavlja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo manjkajoče menice sam odpravil pomanjkljivost njegove ponudbe, ki jo je naročnik, skladno z gornjo obrazložitvijo, upravičeno obravnaval kot formalno nepopolno in dopustil njeno dopolnitev. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija obravnavane vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljene.

Kot naslednji je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da so reference v ponudbi izbranega ponudnika neustrezne, in sicer naj iz njih ne bi bili razvidni podatki o opravljenih fasaderskih delih.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe glede izkazovanja sposobnosti med drugim določil:

"Reference

POGOJ:
Za priznanje sposobnosti mora ponudnik imeti reference, ki se nanašajo na visoke gradnje - zaključene gradnje / obnove objektov (večnamenski objekti, poslovne zgradbe, upravne zgradbe), ki so vključevala gradbena in obrtniška dela, za katere je bila sklenjena gradbena pogodba z naročnikom (investitorjem) referenčnega dela. Ponudnik je moral v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa izvesti vsaj dve zaključeni gradnji / obnovi objektov (večnamenski objekti, poslovne zgradbe, upravne zgradbe), ki so vključevala gradbena in obrtniška in je bila za vsako od referenčnih del sklenjenega gradbena pogodba z naročnikom (investitorjem) referenčnega dela. Naročnik bo upošteval samo pozivna referenčna potrdila, ki bodo ponudbi priložena na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, ki bodo v celoti izpolnjena, vključno s kratkim opisom izvedenih del in mnenjem naročnika (investitorja) referenčnega dela o izvedbi naročila. Referenčno potrdilo mora biti izpolnjeno in datirano, žigosano in podpisano s strani naročnika (investitorja) referenčnega dela.
Ponudbo ponudnika, ki ponudbi ne bo priložil vsaj dveh zahtevanih referenčnih potrdil, ki bosta ustrezala pogoju, bo naročnik izločil.

DOKAZILO:
Izpolnjen in datiran, žigosan in podpisan s strani naročnika (investitorja) referenčnega dela Obrazec št. 9 - Referenčno potrdilo; ponudnik mora ponudbi priložiti vsaj dve referenčni potrdili iz katerih bo izhajalo, da je v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila izvedel zaključeno gradnjo / obnovo objekta visoke gradnje (gradnja / obnova večnamenskih objektov, poslovnih zgradb, upravnih zgradb), ki je vključevala gradbena in obrtniška in je bila za vsako od referenčnih del sklenjena gradbena pogodba z naročnikom (investitorjem) referenčnega dela.".

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil dve referenčni potrdili na predpisanem obrazcu št. 9, ki se nanašata na:
1) zaključen objekt visoke gradnje - gradnje / obnova objektov (večnamenski objekt, poslovni objekt, upravni objekt), ki je vključevala gradbena in obrtniška dela na objektu Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani,
2) zaključen objekt visoke gradnje - gradnje / obnova objektov (večnamenski objekt, poslovni objekt, upravni objekt), ki je vključevala gradbena in obrtniška dela na objektu Kulturni dom Radeče.

Državna revizijska ugotavlja, da je izbrani ponudnik s takšnimi referenčnimi potrdili izpolnil zgoraj citirano naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, in hkrati opozarja, da je vlagateljevo tolmačenje razpisnih pogojev neutemeljeno restriktivno, saj je naročnik predmet upoštevnih referenc zastavil bistveno širše in ga ni vezal na posamezna (npr. fasaderska) dela. Državna revizijska komisija je tako na podlagi navedenega sledila ugotovitvam naročnika, da je izbrani ponudnik predložil reference v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov plačane takse ter stroškov pravnega svetovanja. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22.12.2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana
- Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana
- CE-Invest d.o.o., Stari trg 32 a, 8210 Trebnje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran