018-323/2010 Univerza v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SKUPINA MG, podjetje za gradbeništvo, trgovino in storitve, d.o.o., Trg Leona štuklja 5, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Dvorakova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 12. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 22. 10. 2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 9. 2009, pod št. 2009-01-JN2-MF, izdal sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 24. 9. 2009, pod št. objave JN7861/2009 in v Uradnem listu EU, dne 29. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 187-269048.
Po zaključeni prvi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik izvedel drugo fazo in dne 14. 9. 2010, pod št. 302-1mf/2008/175, izdal Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo konzorcija s poslovodečim partnerjem METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234, izdal (novo) Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se odpravi Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010 in se kot najugodnejšo ponudbo ponovno izbere ponudbo konzorcija s poslovodečim partnerjem METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 10. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 14. 10. 2010.

Vlagatelj je najprej izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja kot neprimerne in posledično kot nepopolne (2. točka zahtevka za revizijo). Vlagatelj je povzel naročnikove razloge za izločitev njegove ponudbe, in sicer 1. neusklajeni zneski ponudbene cene na razpisnih obrazcih (znesek iz obrazca št. 5 se ne ujema z zneskom na obrazcih št. 1 in št. 12) ter neujemanje števila strani ponudbe na spremnem dopisu (975) z dejanskim številom strani ponudbe (973) ter 2. ponudba ima v nekaterih postavkah podano ceno samo za komplet, ne da bi pri tem bila podana še cena posameznih postavk znotraj kompleta (stran 558, 593, â??). Vlagatelj je navajal, da je naročnik že v juniju 2010 odločal o izboru najugodnejšega ponudnika, kar izhaja iz obvestila o izboru z dne 3. 6. 2010. V dodatni obrazložitvi navedene odločitve o oddaji naročila z dne 10. 6. 2010 je naročnik ponovil svoje pravno in dejansko napačno stališče, da naj bi bila ponudba vlagatelja neprimerna zaradi razhajanj med zneski ponudbe, navedenimi na razpisnih obrazcih št. 1, 5 in 12, ter iz razloga, ker cena posameznih postavk znotraj kompleta na straneh 558 in 593 ponudbe ni bila podana. Naročnik je hkrati pojasnil, da ponudbe ni ocenil kot neprimerne zaradi tega, ker število strani ponudbe na spremnem dopisu (975) ni bilo usklajeno z dejanskim številom strani ponudbe (973), s čimer je po mnenju vlagatelja odstopil od popolne nesmiselnosti lastne argumentacije in pojasnil, da zaradi neusklajenega števila strani na spremnem dopisu ponudbe in dejanskega števila strani v ponudbi le-te ni štel za neprimerne. Ne glede na navedeno je naročnik v obvestilu o izboru z dne 14. 10. 2010 med razlogi za izločitev ponudbe vlagatelja ponovno navedel odstopanje v številu strani. Vlagatelj je zatrjeval, da razlogi za izločitev ponudbe vlagatelja nimajo niti najmanjše zveze z lastnostjo ponudbe, ki jo ZJN-2 opredeljuje kot primernost ponudbe. Ponudba vlagatelja izpolnjuje vse zahtevane tehnične specifikacije naročnika in je primerna ter popolna. Razlogi se po prepričanju vlagatelja dejansko nanašajo na nebistvene formalne pomanjkljivosti ponudbe, ki jih vsebujejo praktično vse ponudbe ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, oziroma na formalne pomanjkljivosti. V skladu z ZJN-2 tovrstne nebistvene formalne pomanjkljivosti nimajo vpliva na formalno popolnost ponudbe, naročnik pa vlagatelja ni nikoli pozval k odpravi formalne pomanjkljivosti skladno z 78. členom ZJN-2.

Vlagatelj je v nadaljevanju izpodbijal naročnikove ugotovitve glede posameznih izločitvenih razlogov. Glede neujemanja zneskov je vlagatelj pojasnil, da je v ponudbi v ožjem smislu (obrazec št. 1) kot ponudbeno ceno navedel znesek 30.496.555,70 EUR. Navedeni znesek predstavlja ponudbeno ceno vlagatelja in je bil tudi ugotovljen v zapisniku o odpiranju ponudbe z dne 18. 5. 2010. Vlagatelj je enak znesek navedel v obrazcu št. 12 (predračun), kot skupno vrednost del z DDV in popustom. Enak znesek je naveden na strani 162 ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji postavil izrecno zahtevo, da se morata ujemati zneska ponudbene cene v obrazcu št. 1 in v obrazcu št. 12, čemur je vlagatelj zadostil. Na vzorcu pogodbe (obrazec št. 5) je vlagatelj navedel za tri euro cente višji znesek 30.496.555,73 EUR. Neujemanje zneskov se torej nanaša le na tri euro cente in je posledica tega, da je ponudbena cena v obrazcih št. 1 in št. 5 rezultat izračuna po formuli: vrednost del brez DDV - popust 8,70 % + 20 % DDV. Znesek skupne vrednosti del brez DDV je vlagatelj navedel identično na obrazcu št. 1 in št. 5. Pri zapisu izračunov v obrazcu št. 1 je vlagatelj zneske popusta in cene z DDV zaokrožil na deset euro centov, pri zapisu izračunov v obrazcu št. 5 pa zneski niso zaokroženi na deset euro centov. Tovrstna razlika v višini 0,03 EUR po mnenju vlagatelja z vidika ZJN-2 lahko pomeni zgolj nebistveno formalno pomanjkljivost, ki je posledica zaokroževanja izračunanih zneskov, oziroma gre za računsko napako, ki bi jo lahko naročnik po potrditvi vlagatelja sam odpravil. Naročnik pa vlagatelja ni pozval k odpravi formalnih pomanjkljivosti. Ravnanje naročnika, ki je ponudbo vlagatelja izločil zaradi zaokroževanja zneskov kaže na neenakopravno obravnavo vlagatelja in jasno izraženo željo ter prizadevanje naročnika, da odda javno naročilo najdražjemu ponudniku.

Vlagatelj je dalje glede neusklajenega števila strani ponudbe zatrjeval, da je drugačno število strani zgolj posledica tega, da je vlagatelj pri oddaji ponudbe izpustil dve prazni strani iz razpisne dokumentacije naročnika. Ponudba vlagatelja sicer vsebuje vse ustrezno izpolnjene obrazce in priloge, ki jih predvideva razpisna dokumentacija. Navedena neusklajenost po mnenju vlagatelja prav tako predstavlja kvečjemu nebistveno formalno pomanjkljivost, kolikor pa bi šlo za formalno nepopolnost, pa bi naročnik moral vlagatelja pozvati k odpravi le-te oziroma jo odpraviti sam.

V zvezi z navedbo cen posameznih postavk znotraj kompleta je vlagatelj navajal, da je naročnik v III. poglavju razpisne dokumentacije (merila za izbor), izrecno navedel, da je pri ocenjevanju ponudb ključna zgolj skupna ponudbena cena z DDV. Navedeno je omenjeno tudi v II. poglavju (navodila), ki v 9. točki vsebuje navedbo, da bo naročnik kot pravilno izhodišče upošteval skupno končno ponudbeno ceno z DDV. V točki 4 navodil je jasno določeno, da mora biti ponudba izdelana po načelu "ključ v roke", kjer je končna ponudbena cena enaka končni ponudbeni ceni iz predračuna, cene pa fiksne za čas trajanja pogodbe. Da gre za oddajo del, kjer je cena določena s klavzulo "ključ v roke", pa izhaja tudi iz vzorca pogodbe (obrazec št. 5). Glede na navedeno po mnenju vlagatelja navedba cen na enoto oziroma podrobnejša navedba cen posameznih postavk (ventilov, stikal, merilcev, tipal in podobno) pri kompletih opreme (npr. toplotni postaji) na straneh 558 in 593 ter drugih straneh ponudbe ni pomembna za točkovanje in razvrstitev same ponudbe. Navedba cen za posamezne komplete opreme, ki predstavljajo tehnično celoto in posamezne postavke iz tovrstnih kompletov opreme, je po prepričanju vlagatelja za naročnika le informativne narave. Kolikor cene niso bile navedene, pa bi to lahko pomenilo zgolj formalno pomanjkljivost ponudbe, k odpravi katere bi moral naročnik vlagatelja pozvati k odpravi.

Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo izpodbijal uporabo socialnih elementov kot dodatnega kriterija za izbor (3. točka zahtevka za revizijo). V obvestilu o izboru je naročnik navedel, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša glede na točkovanje po socialnih kriterijih, kot so navedeni v petem odstavku 48. člena ZJN-2, z upoštevanjem interpretativnega sporočila Evropske komisije o vnosu socialnih elementov v postopke javnega naročanja. Vlagatelj je zatrjeval, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni vnaprej določil socialnih elementov, po katerih naj bi razvrstil več ekonomsko najugodnejših ponudb. Ker naročnik tega ni storil, razvrščanje ponudb glede na socialne elemente ni možno in ni dopustno.

Kot zadnje je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na izbor izbranega ponudnika in oceno o popolnosti njegove ponudbe (4. točka zahtevka za revizijo). Vlagatelj je navajal, da je iz obvestila o izboru z dne 14. 10. 2010 razvidno, da je izbrani poslovodeči partner Meteorit, d.o.o., zamenjal partnerja v konzorciju, in sicer namesto družbe CPM, d.d. je novi partner ZET Gradnje, d.o.o. Vlagatelj je po vpogledu v sodni register ugotovil, da je bila družba ZET Gradnje, d.o.o. vpisana v register dne 6. 5. 2010, torej le en dan preden je poslovodeči partner podal vlogo za zamenjavo partnerja. Naročnik je spremembo v sestavi konzorcija dovolil, ne da bi o tem seznanil druge ponudnike. Vlagatelj je v nadaljevanju navedel razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju navedena zamenjava člana v konzorciju nezakonita.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 16. 11. 2010, pod št. 302-1mf/2008/279, zahtevek za revizijo zavrnil.

V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na različne zneske ponudbene cene v ponudbi vlagatelja, je naročnik navajal, da vlagatelj priznava zmoto. Naročnik izpostavlja, da je iz obrazca jasno razvidno, da se mora cena vnesti v stotinah eura in ne v desetinah eura, vlagatelj pa tej zahtevi ni zadostil. Vlagatelj je nepravilno in neprimerno izpolnil obrazec št. 5. Naročnik še navaja, da ponudba, ki nima usklajenih cen, ni zgolj formalno nepopolna, pač pa gre za neprimernost in nepravilnost ponudbe. Nesporno je namreč, da je cena eden izmed bistvenih elementov, ki lahko ali bi lahko vplivala na drugačno razvrstitev vlagateljeve ponudbe, saj kriteriju cena prinaša 60 točk. Glede navedb vlagatelja, da gre za očitno računsko napako, pa naročnik odgovarja, da ta navedba ni skladna z navedbo vlagatelja, da je ceno zaokrožil na 10 centov. Če bi šlo za računsko napako, bi se vlagatelj pri računanju preprosto zmotil, če pa gre za zaokroževanje, pa gre za dejanje vlagatelja, ki je v nasprotju z zahtevo naročnika, da se vrednost ne zaokroži.

Naročnik je glede revizijskih očitkov v zvezi z navedbo cen za posamezne postavke znotraj kompleta navedel, da je v času postopka oddaje javnega naročila prejel vprašanje št. 60, ali se lahko za postavke, ki so v popisih združene v komplet (predvsem v popisih inštalacij) poda samo cena za komplet, brez cen posameznih postavk znotraj kompleta. Naročnik je na vprašanje odgovoril, da ne. Nesporno je, da so vsa vprašanja in odgovori sestavni del razpisne dokumentacije, iz česar izhaja, da vlagatelj ni izpolnil eksplicitne zahteve naročnika, ponudba vlagatelja pa ne izpolnjuje pogoja, ki je vezan na vsebino predmeta javnega naročila. Vlagatelj napačno navaja, da je navedba cen za posamezne postavke znotraj kompleta za naročnika zgolj informativne narave, ker gre za podajo ponudbe po načelu "ključ v roke". Kolikor bi to držalo, bi lahko ponudniki za predmet javnega naročila navedli zgolj končno ceno celotnega predmeta javnega naročila, brez cen vseh postavk, saj bi naročnika zanimala le končna cena. Takšna argumentacija je po mnenju naročnika povsem neprimerna, saj se predvsem v gradnjah pogosto uporablja šesti odstavek 29. člena ZJN-2. Kolikor ponudnik ne ponudi cen za vse artikle, je naročnik v bistveno slabšem položaju, saj je po navedeni določbi prisiljen dodatno naročilo oddati že predhodno izbranemu ponudniku, pri čemer lahko ta izsiljuje glede cen posameznih artiklov (tudi v kompletu), ki jih v prvotni ponudbi ni podal. Naročnik navaja hipotetični primer, da je zaradi varnosti potrebno (v komplet) vgraditi dodatno tipalo, pri čemer pa naročnik ne razpolaga s ceno tega tipala. Ponudnik bi lahko naročnika izsiljeval glede višine cene za dobavo in montažo le-tega. Prav iz cene posameznih delov znotraj kompleta lahko naročnik tudi preverja, ali so sestavni deli kompleta skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Hipotetično se lahko zgodi, da ponudnik ponudi kakovosten komplet, pri čemer so komponente kompleta lahko nekakovostne, kar je na prvi pogled možno razbrati že iz cene posamezne postavke znotraj kompleta. Ne vzdrži tudi navedba vlagatelja, da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe v tem delu, saj je naročnik že predhodno zahteval, da se ponudba izpolni tudi v tem delu. Takšna zahteva je skladna tudi z 82. členom ZJN-2, ki predvideva, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji opredeliti elemente za pripravo preračuna in navodilo o izpolnitvi. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil elemente (sklope, komplete) in navodilo o izpolnitvi (potrebno je navesti ceno za vsak element kompleta). Nesporno je, da vlagatelj ni sledil navodilom naročnika, zato je njegova ponudba glede na 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna.

Glede odstopanja v številkah strani ponudbe vlagatelja je naročnik pojasnil, da ponudbe zaradi tega razloga ni ocenil kot neprimerne in je zaradi tega ni izločil.

Naročnik je v nadaljevanju odgovoril na revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z uporabo socialnih kriterijev. Navedel je, da je vlagatelj prepozen za vložitev zahtevka za revizijo glede vsebine razpisne dokumentacije ob upoštevanju 12. člena ZRPJN. Naročnik je podredno in iz previdnosti pojasnil, da po roku za predložitev ponudb razpisna dokumentacija postane aksiom, določbe razpisne dokumentacije pa je potrebno razlagati tako, kot so zapisane. Edini socialni element je bil kriterij zaposlitve invalidov, ki ga podpira tudi interpretativno sporočilo Evropske komisije. Vlagatelj pa je socialni kriterij očitno opazil.

Glede spremembe v sestavi konzorcija izbranega ponudnika je naročnik odgovoril, da ne drži navedba vlagatelja, da ni bil seznanjen z navedeno spremembo. Vlagatelj se je z navedenim dejstvom seznanil s prejemom Obvestila o izbiri z dne 14. 9. 2010. Vlagatelj bi po mnenju naročnika sporno zamenjavo moral izpodbijati v roku 10 dni od prejema navedenega obvestila, torej najkasneje do 26. 9. 2010. Ker je vlagatelj predmetni zahtevek za revizijo vložil dne 22. 10. 2010, je v tem delu prepozen. Naročnik je podrejeno in iz previdnosti v nadaljevanju podal obrazložitev, zakaj je bila po njegovi oceni zamenjava partnerja v konzorciju dopustna in zakonita.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 11. 2010 naročniku podal zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 25. 11. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 12. 2010 posredoval kopijo pooblastila o zastopanju vlagatelja.

Naročnik je z vlogo z dne 9. 12. 2010 podal dodatna pojasnila v zvezi z odločitvijo o zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na revizijske očitke v zvezi z zamenjavo partnerja v konzorciju izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila in v dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik za oddajo predmetnega javnega naročila izvajal drugo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, v katerem je pravočasno prejel pet ponudb. Kot izhaja iz izpodbijanega Obvestila o izboru, izdanega dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234, je naročnik kot popolno ocenil le ponudbo izbranega ponudnika in na tej podlagi izbranemu ponudniku tudi oddal javno naročilo, medtem ko je vse ostale ponudbe kot nepopolne izločil.

Med strankama je najprej sporno ravnanje naročnika v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja kot neprimerne in posledično kot nepopolne (2. točka zahtevka za revizijo).

Naročnikovo ravnanje, t.j. izločitev ponudbe vlagatelja, kot neprimerne in nepopolne, je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskih očitkov v tem delu zahtevka za revizijo najprej presodila revizijske navedbe, povezane z domnevno nezakonitostjo naročnikove ugotovitve (ocene) o neprimernosti in nepopolnosti ponudbe vlagatelja iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi navedel cen posameznih postavk znotraj kompleta. Kot namreč izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 14. 10. 2010, naj bi naročnik ugotovil, da ima vlagatelj v nekaterih postavkah podano ceno samo za komplet, ne da bi pri tem bila podana še cena posameznih postavk znotraj kompleta (stran 558, 593, â??).

Med strankama je nesporno dejansko stanje, ki ga je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo vlagatelja z dne 18. 5. 2010, da vlagatelj v predračunu, (Razpisni obrazec št. 12), v okviru skupine del 5.2 Popis del načrta strojnih instalacij in strojne opreme, komplet 2.1.1.1 Kompaktna toplotna postaja - KTP (stran 558 ponudbe) ter komplet 2.2.2.2 Izdelava sistema za izkoriščanje podtalnice za ogrevanje in hlajenje objekta - obseg izven prostora hladilne strojnice in komplet 2.2.2.3 Izdelava sistema za izkoriščanje podtalnice za ogrevanje in hlajenje objekta - obseg v prostoru hladilne strojnice (stran 594 in 595 ponudbe) ni vpisal cen na enoto za posamezne postavke del oziroma blaga.

Sporno med strankama je vprašanje, ali je navedene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja mogoče šteti za formalne nepopolnosti ponudbe, zaradi katerih bi naročnik moral vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija je pri presoji spornega vprašanja vpogledala v razpisno dokumentacijo in pri tem ugotovila, da je naročnik v okviru Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), na strani 6 razpisne dokumentacije, izrecno opozoril kandidate, da morajo vse dokumente skrbno pregledati in v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, zaželjeno z jasnimi tiskanimi črkami. Dalje je na 7 strani navedeno, da morajo kandidati za popolnost ponudbe v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v tej točki navodil in v tem okviru tudi Predračun - rekapitulacija (Razpisni obrazec št. 12) s priloženim ponudbenim predračunom, izpolnjenim na originalnih popisih. Kandidat mora nuditi in podati cene na enoto za vse pozicije iz popisov in ga priložiti v elektronski ter tiskani obliki, ki jo mora podpisati in žigosati. Iz predračuna mora biti razvidna vrednost del brez DDV za posamezno postavko iz ponudbenega predračuna. Dalje je natančno opisano, katere stroške mora kandidat vključiti v cene na enoto.

Iz navedenih določil po oceni Državne revizijske komisije nesporno izhaja obveznost kandidatov, da so morali izpolniti vse cene na enoto za vse postavke ponudbenega predračuna (Razpisni obrazec št. 12), čemur vlagatelj tudi sicer ne nasprotuje. Da je bila zahteva jasna in ni dopuščala morebitnih izjem, izhaja, kar izpostavlja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, tudi iz naročnikovega odgovora na vprašanje št. 60 potencialnega kandidata (ki se nahaja v spisovni dokumentaciji naročnika). Vprašanje se je glasilo: "Ali lahko za postavke, ki so v popisih združene v komplet (predvsem v popisih inštalacij) podamo samo ceno za komplet brez cen posameznih postavk znotraj kompleta, saj smo tako ovrednotene ponudbe dobili od ponudnikov "" Naročnikov odgovor se je glasil "Ne".

Kljub jasnim navodilom naročnika vlagatelj le-teh v predloženi ponudbi ni upošteval. Vlagatelj je v spornih delih sicer podal (skupno) ceno pod posameznimi kompleti del, ni pa cene specificiral po posameznih enotah (postavkah, kosih), ki jih je predvidel naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna. Kot pa že zgoraj ugotovljeno, navedena dejstva med strankama niso sporna, saj je vlagatelj v okviru revizijskih zatrjevanj izhajal zgolj iz dejstva, da so navedene pomanjkljivosti formalne narave, za naročnika pa so, ob upoštevanju merila najnižja skupna ponudbena cena z DDV in dejstva, da mora biti ponudba izdelana po načelu "ključ v roke", navedene cene zgolj informativne narave.

Državna revizijska komisija navedeni argumentaciji vlagatelja ne more pritrditi. Ne glede na dejstvo, da je bilo v konkretnem primeru merilo za izbor ponudbe najnižja skupna ponudbena cena z DDV in da je bilo potrebno pripraviti ponudbo po načelu "ključ v roke", so bile naročnikove zahteve glede priprave ponudbenega predračuna in vpisovanja cen na enoto jasne in nedvoumne. Vlagatelj ni tisti, ki bi naročniku lahko narekoval, katere zahteve iz razpisne dokumentacije so obvezne (in jih naročnik mora upoštevati) in katere so zgolj informativne (in jih naročnik zgolj lahko upošteva). Po drugi strani ne gre prezreti dejstev, na katere utemeljeno opozarja naročnik, da bi v konkretnem primeru cena na enoto lahko bila za naročnika pomembna tako pri nadzoru del kot tudi pri morebitnih dodatnih delih, katere bi naročnik oddal po pravilih iz 29. člena ZJN-2 in pri katerih bi nato lahko bile relevantne tudi cene na enoto iz ponudbenega predračuna. Kot to izhaja tudi iz 24. člena vzorca gradbene pogodbe v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila, se izvajalec s podpisom pogodbe zaveže izvesti tudi vsa morebitna poznejša dela, ki mu jih bo pisno naročil naročnik. V primeru posebnega pisnega naročila naročnika se poznejša in opuščena dela obračunajo po enotnih cenah iz ponudbenega predračuna, za postavke, ki niso zajete v ponudbenem predračunu, pa po cenah, izračunanih iz priloženih kalkulacijskih osnov. Iz navedene določbe izhaja, da je cena na enoto za vsako postavko v ponudbenem predračunu za naročnika lahko celo bistvenega pomena, zaradi česar so revizijski očitki vlagatelja v tem delu neutemeljeni oziroma brezpredmetni.

Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila tudi revizijske očitke vlagatelja, da navedene pomanjkljivosti predstavljajo zgolj formalne nepopolnosti ponudbe, zaradi katerih bi moral naročnik vlagatelja pozvati k odpravi le-teh.

Formalno nepopolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z določbo 78. člena ZJN-2 mora naročnik v primeru, da sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Po oceni Državne revizijske komisije bi naročnik v konkretnem primeru, kolikor bi vlagatelju dopustil naknadno vpisovanje cen na enoto pri posameznih kompletih oziroma razčlenjevanje skupne cene kompleta na posamezne cene na enoto, dejansko dopustil nedovoljen poseg v ponudbene cene, s tem pa bi kršil kogentna zakonska pravila. Ponudnik namreč v okviru dopolnitve formalno nepopolne ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2 ne sme spreminjati svoje cene (niti cene na enot niti skupne ponudbene cene). Naročnik lahko zahteva oziroma mora dopustiti popravke, pojasnila in dopolnitve ponudb v tistih delih ponudbe, ki ne spremenijo razvrstitve in niso vezani na sam predmet naročila. To pomeni, da lahko ponudniki pojasnijo določene pomanjkljivosti, ki iz ponudbe niso razvidne, ponudbe pa lahko dopolnijo z morebitnimi manjkajočimi dokumenti, ki jih je zahteval naročnik. Ponudniki lahko pojasnijo vse okoliščine ponudbe, če te iz ponudbe niso razvidne, vendar pa ne smejo popraviti ponudbe v ožjem smislu, torej ne smejo posegati v primernost ponudbe in ne smejo spreminjati cene (ki predstavlja enega bistvenih elementov ponudbe). Zakon je zelo strog glede spremembe cene, saj le-te že po samem zakonu (in v nobenem primeru) ni mogoče spreminjati (ali dopolnjevati).

Glede na takšne stroge zakonske določbe, ki ponudniku onemogočajo kakršnokoli spremembo (tudi dopolnjevanje in popravljanje) ponudbenih cen (z izjemo računskih napak, za katere pa ne gre v konkretnem primeru), bi veljalo zaključiti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2 in prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, s tem, ko je ponudbo vlagatelja v tem delu ocenil kot nepopolno, ne da bi vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Navedeno nepopolnost ponudbe bi lahko označili tudi kot neprimernost ponudbe, v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ker je vlagatelj podal ponudbeni predračun, v katerem ni v celoti izpolnil vseh predvidenih pozicij (postavk), kot jih je zahteval naročnik, po oceni Državne revizijske komisije ni izpolnil pogojev (zahtev), ki so bili (po)vezani z vsebino predmeta obravnavanega javnega naročila. Posamezne postavke ponudbenega predračuna so namreč dejansko predstavljale predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija ob tem opozarja še na definicijo nepravilne ponudbe v 19. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki pomeni tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Iz navedene definicije nepravilne ponudbe izhaja, da dveh lastnosti nepravilne ponudbe ni mogoče sanirati, saj nezakonita ponudba ne more postati zakonita, cene pa ni mogoče spreminjati (glej Čampa in ostali, Komentar ZJN-2, Uradni list RS, 2007, str. 26). Ponudba nasprotuje predpisom, če so kršene določbe ZJN-2, kateregakoli drugega predpisa (konkurenčnega, obligacijskega ali drugega področja) ali katerekoli zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije (glej Kranjc Vesna, ZJN-2 s komentarjem, GV Založba, 2007, str. 66). V konkretnem primeru bi ugotovljene pomanjkljivosti zato lahko ocenili tudi kot nepravilnosti ponudbe v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni upošteval naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ne glede na dejstvo, ali je naročnik pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja štel za neprimerno ali nepravilno ponudbo, je končna posledica v obeh primerih enaka. Nepopolna ponudba je namreč skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tako nepravilna kot tudi neprimerna ponudba, zato je naročnik takšno ponudbo skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko izločil.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagatelju glede ostalih revizijskih očitkov, ki se nanašajo na popolnost ponudbe vlagatelja, na uporabo socialnih kriterijev in na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, odpadel pravni interes za meritorno presojo, Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov ni presojala. Ker namreč niso bile ugotovljene kršitve naročnika v delu izločitve ponudbe vlagatelja kot nepopolne, morebitna presoja ostalih revizijskih očitkov ne bi več mogla vplivati na vlagateljev pravni položaj oziroma njegov interes v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR, odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 13. 12. 2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- SKUPINA MG, podjetje za gradbeništvo, trgovino in storitve, d.o.o., Trg Leona štuklja 5, Maribor
- Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Dvorakova 5, Ljubljana
- METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, 2311 Hoče
- ALPINE BAU, GmbH Salzburg, Podružnica Celje, Mariborska 88, 3000 Celje
- ZET GRADNJE d.o.o., Gledališka ulica 8, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran