018-304/2010 SŽ - ŽIP, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo (revizije) postopka "[o]skrba sistema SŽ s pisarniškim materialom" in na podlagi vloge, poimenovane "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, ki jo je vložil vlagatelj EXTRA LUX, d. o. o., Ljubljana, Središka ulica 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje SŽ - ŽIP, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SŽ - ŽIP, d. o. o.), dne 06. decembra 2010 sprejela

odločila:

1. Vlagateljeva vloga, poimenovana "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, se v (primarni) vsebini, ki jo je razumeti kot pritožbo zoper odločitev SŽ - ŽIP, d. o. o., glede vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot neutemeljena zavrne v delu, v katerem vlagatelj smiselno uveljavlja, da ima SŽ - ŽIP, d. o. o., status naročnika.

2. Vlagateljeva vloga, poimenovana "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, se v (podredni) vsebini, ki jo je razumeti kot obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, zavrže.

Obrazložitev:

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 21. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija
- v celoti razveljavi povpraševanje za javno naročilo za "[o]skrbo sistema SŽ s pisarniškim materialom",
- naročniku oziroma naročnikom naloži obveznost objave javnega naročila,
- zahteva, da naročnik oziroma naročniki v roku treh mesecev od dne izdaje sklepa Državne revizijske komisije podajo poročilo o izvedbi novega postopka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZRPJN,
- v primeru, da ugotovi prekrške, po uradni dolžnosti uvede prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorne osebe naročnika.
V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje svojo aktivno legitimacijo in pravočasnost zahtevka za revizijo, zatrjuje pa tudi več kršitev določb Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS).

SŽ - ŽIP, d. o. o., je dne 29. oktobra 2010 sprejel sklep, znak OZGZ-506/2010 (G00-UP-23), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (primarno) zavrgel, podrejeno pa zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z zahtevkom za revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev glede zahtevka za revizijo). V odločitvi glede zahtevka za revizijo SŽ - ŽIP, d. o. o., zatrjuje, da vlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo, saj "SŽ-ŽIP postopka javnega naročanja za oskrbo sistema SŽ s pisarniškim materialom ni pričel in tako vlagatelj zahteva revizijo neobstoječega postopka". SŽ - ŽIP, d. o. o., ob tem navaja, da je z zbiranjem informativnih ponudb zgolj preverjal stanje cen na trgu, kar je pravica in dolžnost vsakega skrbnega gospodarskega subjekta, pa tudi, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila zaradi očitanega ravnanja SŽ - ŽIP, d. o. o., povzročena škoda. SŽ - ŽIP, d. o. o., v odločitvi glede zahtevka za revizijo izpostavlja tudi, da "ni zavezanec po določbah Zakona o javnih naročilih in tako niti pasivna legitimacija ni podana".

Odločitev glede zahtevka za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz poštne povratnice, ki jo je odstopil SŽ - ŽIP, d. o. o., prejel dne 03. novembra 2010, dne 05. novembra 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, poimenovano "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: pritožba). Pritožbo je Državna revizijska komisija prejela dne 08. novembra 2010. V pritožbi vlagatelj
- primarno predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter razveljavi odločitev glede zahtevka za revizijo, naročniku pa naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti vsebinsko,
- podredno predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter razveljavi odločitev glede zahtevka za revizijo, oziroma, da "naloži naročnikom-pooblastiteljem, da v okviru izvirne pristojnosti odločijo o revizijskem zahtevku po vsebini, oziroma da sama odloči o vsebini revizijskega zahtevka ter mu ugodi na način, kot je vlagatelj zahteval v revizijskem zahtevku".
Vlagatelj ob navedenem podredno nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo in predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku v celoti ugodi.

Vlagatelj v pritožbi zatrjuje, da je aktivno legitimacijo izkazal že v zahtevku za revizijo, da naročnik zanika samega sebe s tem, ko je izdal odločitev na podlagi ZRPJN, pa tudi, da so drugi naročniki SŽ - ŽIP, d. o. o., pooblastili za izvedbo zadevnega javnega naročila, da "ostali naročniki sploh niso podpisali sklepa o zavrženju oziroma podredno zavrnitvi, čeprav bi to morali storiti", da SŽ - ŽIP, d. o. o., "spada med naročnike po določilih ZJN oz. ZJNVETPS", da SŽ - ŽIP, d. o. o., izvaja nakup v imenu in za račun naročnikov, ki so zavezanci po določilih "ZJN/ZJNVETPS", ter, da je izrek odločitve glede zahtevka za revizijo v nasprotju z (njegovo) obrazložitvijo.

Državna revizijska komisija je SŽ - ŽIP, d. o. o., s pozivom številka 018-304/2010-2, z dne 09. novembra 2010, pozvala, da ji nemudoma po prejemu poziva posreduje izvirnike vse dokumentacije.

Državna revizijska komisija je dne 15. novembra 2010 prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi spremnega dopisa številka 649 - VM, z dne 12. novembra 2010, poimenovanega "Odstop dokumentacije v vaši zadevi št. 018-304/2010-2" (v nadaljnjem besedilu: dopis številka 649 - VM), odstopil SŽ - ŽIP, d. o. o.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 23. člena ZRPJN in na podlagi smiselne uporabe prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je ob vsebinski proučitvi vlagateljeve vloge, poimenovane "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, ugotovila, da je omenjeno vlogo po vsebini primarno šteti za pritožbo zoper odločitev SŽ - ŽIP, d. o. o., glede zahtevka za revizijo. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija omenjeno vlogo v tem sklepu poimenovala kot "pritožba".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je eden od razlogov, zaradi katerih je SŽ - ŽIP, d. o. o., vlagateljev zahtevek za revizijo (primarno) zavrgel, v opozarjanju, da "SŽ-ŽIP ni zavezanec po določbah Zakona o javnih naročilih in tako niti pasivna legitimacija" vlagatelja "ni podana". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija najprej pristopila k odločanju o tem, ali je SŽ - ŽIP, d. o. o., v konkretnem primeru priznati status naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 1. člena "AKT[A] O USTANOVITVI DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o." (v nadaljnjem besedilu: Akt o ustanovitvi), dosegljivega na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, izhaja, da je bil SŽ - ŽIP, d. o. o., ustanovljen na podlagi "569. člena Zakona o gospodarskih družbah, soglasja Vlade RS za pridobitev statusa invalidskega podjetja in sklepa upravnega odbora SŽ Ljubljana". Ustanovitelj SŽ - ŽIP, d. o. o., so "Slovenske železnice d.d., Ljubljana, Kolodvorska ul. 11" (2. člen Akta o ustanovitvi). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da so ustanovitelj SŽ - ŽIP, d. o. o., "Slovenske železnice d.d., Ljubljana, Kolodvorska ul. 11", SŽ - ŽIP, d. o. o., pa je bil ustanovljen (in posluje) kot invalidsko podjetje.

Dne 18. novembra 2010 je iz spletne strani SŽ - ŽIP, d. o. o. (http://www.sz-zip.si/), pod rubriko "Kaj delamo"" izhajalo: "ČIšČENJE", "INVALIDSKE DELAVNICE", "AVTOMEHANIČNE DELAVNICE", "UREJANJE OKOLICE", "PRODAJNI AVTOMATI", "VZDRŽEVANJE OBJEKTOV", "FOTOKOPIRANJE IN BIRO STORITVE", "UPRAVLJANJE POČITNIšKIH OBJEKTOV", "VAROVANJE OBJEKTOV", "SAMSKI DOMOVI", "UPRAVLJANJE PARKIRIšČ" in "IZPOSOJA KOLES".

Kot izhaja iz Letnega poročila družbe Slovenske železnice, d. o. o., za leto 2009 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo za leto 2009), dosegljivega na spletni strani http://www.slo-zeleznice.si/uploads/pictures/gallery/file/LP09_A41287748050789.pdf, pa tudi spletne strani http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/onas/osebnaizkaznica, je SŽ - ŽIP, d. o. o., odvisna družba družbe Slovenske železnice, d. o. o., z (zlasti) naslednjimi dejavnostmi: "varovanje in vzdrževanje objektov in naprav", "pošte, kurirjev in prevozov", "prodaja blaga in toplih napitkov", "invalidske delavnice", "upravljanje in vzdrževanje počitniških zmogljivosti", "vzdrževanje cestnih vozil v mehanični delavnici", "vzdrževanje okolice železniških postaj" in "čiščenje zunanjih in notranjih površin ter mobilnih sredstev Slovenskih železnic" (stran 71 Letnega poročila za leto 2009).

Tako Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) kot tudi ZJNVETPS (v 3. členu) določata, da so naročniki (po omenjenih dveh zakonih) organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava. Ker SŽ - ŽIP, d. o. o., ni ne organ Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ne javni sklad, ne javna agencija, ne javni zavod in ne javni gospodarski zavod, je Državna revizijska komisija pristopila k ugotavljanju, ali je SŽ - ŽIP, d. o. o., mogoče označiti za "drugo osebo javnega prava".

ZJN-2 in ZJNVETPS določata, da je prvi kriterij, ki ga mora neka oseba izpolnjevati, da bi jo lahko označili za (drugo) osebo javnega prava, ta, da je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja. Oseba javnega prava je namreč (ob izpolnjevanju ostalih kriterijev, določenih v drugem odstavku 3. člena ZJN-2 oziroma 2. točki prvega odstavka ZJNVETPS) vsaka oseba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja (alineja a) drugega odstavka 3. člena ZJN-2 oziroma alineja a) 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS). Ob smiselnem upoštevanju sodbe Sodišča (Evropske unije) z zadevi številka C-360/96, Gemeente Arnhem, Gemeente Rheden in BFI Holding BV, z dne 10. novembra 1998 (točka 36), je potrebno razlagati, da v izpostavljeni določbi zakonodajalec ločuje med potrebami splošnega interesa (dejavnostmi v splošnem interesu), ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja, ter potrebami splošnega interesa (dejavnostmi v splošnem interesu), ki imajo industrijski ali poslovni značaj.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da SŽ - ŽIP, d. o. o., v konkretnem primeru in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera (tudi ob navezavi na predmet, ki je oskrba s pisarniškim materialom) ter upoštevaje s strani SŽ - ŽIP, d. o. o., odstopljeno dokumentacijo, ni mogoče opredeliti za naročnika niti po ZJN-2 niti po ZJNVETPS. Četudi bi bilo namreč mogoče ugotoviti, da je bil SŽ - ŽIP, d. o. o., z namenom zagotavljanja ustreznih delovnih mest in v skrbi za rehabilitacijo delavcev, ki se zaradi omejenih delovnih zmožnosti težje zaposlujejo, ustanovljen v splošnem interesu, pa (kot to izhaja tudi iz 10. člena Akta o ustanovitvi) SŽ - ŽIP, d. o. o., v pretežnem delu ni bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu. Dejavnosti, za opravljanje katerih je bil ustanovljen SŽ - ŽIP, d. o. o., imajo poleg tega (v pretežnem delu) industrijski in poslovni značaj, saj SŽ - ŽIP, d. o. o., deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti (industrijske ali druge poslovne aktivnosti), katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom (6. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 oziroma 6. točka 2. člena ZJNVETPS).

Dne 18. novembra 2010 je tako iz spletne strani SŽ - ŽIP, d. o. o. (http://www.sz-zip.si/), izhajalo, da se delovanje SŽ - ŽIP, d. o. o., poleg dejavnosti, povezanih z železničarsko dejavnostjo, razširja tudi na druga raznovrstna področja. Ta področja so zlasti:
- posredovanje najrazličnejših servisnih storitev (na primer čiščenje),
- avtomehanična in druga dela, kot so na primer razrez železa, popravila palet, pa tudi sestavljanje embalaže in drobnih izdelkov iz plastike ter izdelava nagrobnih sveč,
- urejanje okolice in vzgoja rastlin,
- upravljanje in oskrbovanje prodajnih avtomatov za napitke in prigrizke,
- upravljanje s samskimi domovi, počitniškimi kapacitetami in parkirišči,
- izdelovanje proizvodov iz polimerov (plastična zapirala) in PVC vrečk za smeti,
- opravljanje tapetništva,
- popravljanje in servisiranje cestnih vozil,
- pranje osebnih vozil, pa tudi prodaja, menjava in skladiščenje pnevmatik,
- trženje pitne vode ene od slovenskih blagovnih znamk,
- vzdrževanje objektov (tudi hišniška dela in zaključna dela v gradbeništvu),
- varovanje objektov,
- fotokopiranje in biro storitve,
- izdelava najrazličnejših identifikacijskih kartic,
- izposoja in čuvanje koles.
Opravljanje navedenih dejavnosti po oceni Državne revizijske komisije ni v splošnem interesu, temveč v zasebnem (lastnem) interesu (ekonomskem, pridobitnem, poslovnem) gospodarskega subjekta, ki jih opravlja, v konkretnem primeru torej v zasebnem (lastnem) interesu SŽ - ŽIP, d. o. o. Pri tem ne gre prezreti niti, da SŽ - ŽIP, d. o. o., mnoge dejavnosti, na primer čiščenje (notranjih in zunanjih površin), urejanje okolice s košnjo, zasajanjem, nego in prodajo okrasnih rastlin ter trajnic, varovanje objektov (to po obsegu sodi na drugo mesto med dejavnostmi SŽ - ŽIP, d. o. o., po podatkih, ki izhajajo iz Letnega poročila družbe Slovenske železnice, d. o. o., za leto 2009, pa je varovanje navedeno kot osnovna dejavnost SŽ - ŽIP, d. o. o.), upravljanje počitniških objektov (najem počitniških objektov za fizične osebe, ki niso delavci "podjetja Slovenske železnice, d.o.o.", je namreč mogoč - odvisno od zasedenosti - pred sezono in po sezoni), upravljanje s samskimi domovi (glede prostih mest, ki jih ne zasedajo "delavci Slovenskih železnic, d.o.o."), upravljanje parkirišč ter izposoja in čuvanje koles, opravlja ne le za potrebe "Slovenskih železnic d.o.o.", pač pa tudi za "druge pogodbene partnerje", "druge stranke" oziroma "druge naročnike". Iz spletne strani SŽ - ŽIP, d. o. o., je tako med drugim mogoče razbrati tudi, da ta nenehno krepi "položaj podjetja v panogi".

V povezavi z navedenim velja smiselno omeniti sodbo Sodišča (Evropske unije), izdano v združeni zadevi številka C-223/99 in C-260/99, AgorĂ  Srl in Ente Autonomo Fiera Internazionale di Milano, ter Excelsior Snc di Pedrotti Bruna & C. in Ente Autonomo Fiera Internazionale di Milano, Ciftat soc. coop. arl. V točki 38 omenjene sodbe je namreč Sodišče (Evropske unije) poudarilo, da (čeprav je Sodišče (Evropske unije) že presodilo, da pojem "potrebe splošnega interesa, ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja", ne izključuje potreb, ki so ali so lahko zadovoljne tudi s strani zasebnih podjetij) obstoj razvite (pomembnejše) konkurence, zlasti pa dejstvo, da se družba (v povezavi s katero je tekel postopek pred sodiščem) sooča s konkurenco na trgu, kažejo na odsotnost potrebe splošnega interesa, ki nima industrijskega ali poslovnega značaja. Prav tako je Sodišče (Evropske unije) v sodbi, izdani dne 15. januarja 1998 v zadevi številka C-44/96, Mannesmann Anlagenbau Austria AG ter ostali in Strohal Rotationsdruck GesmbH, odločilo, da podjetja, ki opravlja gospodarske dejavnosti in v katerem ima naročnik večinski delež, ne gre obravnavati kot osebe javnega prava (v smislu člena 1(b) DIREKTIVE SVETA številka 93/37/EGS, z dne 14. junija 1993, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje) in tako kot naročnika v smislu omenjene direktive zgolj zato, ker je bilo to podjetje ustanovljeno s strani naročnika, oziroma, ker je naročnik nanj prenesel sredstva, ki jih je pridobil z dejavnostmi, ki sledijo zadovoljevanju potreb v splošnem interesu in nimajo industrijskega ali poslovnega značaja.

Kljub temu torej, da druga oseba javnega prava zaradi namenov, ki jih ni mogoče podrediti kriteriju splošnega interesa, ustanovi gospodarski subjekt, ta gospodarski subjekt ni zavezan k pravilom javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v seznam naročnikov (tretji odstavek 3. člena ZJNVETPS) v prilogah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007), ter v informativni seznam naročnikov (četrti odstavek 3. člena ZJN-2) v prilogah Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007), pri tem pa zaključila, da SŽ - ŽIP, d. o. o. (matična številka 5824290), v njih ni naveden. Res je sicer, da je slednje navedeni seznam informativne narave, vendar pa naj bi bil že v skladu z njegovim temeljnim namenom popoln. Smiselno povsem enak zaključek (da SŽ - ŽIP, d. o. o. - matična številka 5824290 - v njej ni naveden) izhaja tudi iz vpogleda v ODLOČBO KOMISIJE, z dne 9. decembra 2008, o spremembi prilog k direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja glede njunih seznamov naročnikov.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da SŽ - ŽIP, d. o. o., v konkretnem primeru in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera (tudi ob navezavi na predmet, ki je oskrba s pisarniškim materialom) ter upoštevaje s strani SŽ - ŽIP, d. o. o., odstopljeno dokumentacijo, ni mogoče opredeliti za naročnika v smislu ZJN-2 oziroma ZJNVETPS, saj omenjeni gospodarski subjekt v pretežnem delu ni bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu. Dejavnosti, za opravljanje katerih je bil SŽ - ŽIP, d. o. o., ustanovljen, imajo poleg tega (v pretežnem delu) industrijski in poslovni značaj. Ker ni izpolnjen (že prvi) kriterij, določen v alineji a) drugega odstavka 3. člena ZJN-2 oziroma alineji a) 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala izpolnjevanja ostalih kriterijev za priznanje statusa naročnika, saj morajo biti za priznanje statusa naročnika izpolnjeni vsi kriteriji iz drugega odstavka 3. člena ZJN-2 oziroma 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS kumulativno.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je SŽ - ŽIP, d. o. o., v odločitvi glede zahtevka za revizijo upravičeno izpostavil, da "ni zavezanec po določbah Zakona o javnih naročilih in tako niti pasivna legitimacija ni podana", vlagateljev zahtevek za revizijo pa (tudi) iz omenjenega razloga upravičeno (primarno) zavrgel. V posledici izpostavljenega zaključka je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljeva vloga, poimenovana "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, v (primarni) vsebini, ki jo je razumeti kot pritožbo zoper odločitev SŽ - ŽIP, d. o. o., glede vlagateljevega zahtevka za revizijo, vlagatelj pa v njej predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, razveljavi odločitev glede zahtevka za revizijo, SŽ - ŽIP, d. o. o., pa naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti vsebinsko, na podlagi druge alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN kot neutemeljena zavrne.

Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev, Državna revizijska komisija
- v zvezi vlagateljevim zatrjevanjem, da "so drugi naročniki, ki so naročnika SŽ-ŽIP pooblastili za izvedbo javnega naročila (med drugim Slovenske železnice), naročniki po določilih ZJN/ZJNVETPS", pa tudi v zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da "pooblaščenec izvaja nakup v imenu in za račun naročnikov, ki so zavezanci po določilih ZJN/ZJNVETPS", pripominja, da vlagatelj v pritožbi svojih zatrjevanj ni izkazal in dokazal. Iz dopisa številka 649 - VM, ki je podpisan s strani direktorice SŽ - ŽIP, d. o. o., (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja) prepričljivo in verodostojno izhaja, da "med Slovenskimi železnicami in SŽ-ŽIP ne obstaja nikakršna pogodba v zvezi z dobavo pisarniškega materiala, prav tako pa Slovenske železnice niso pooblastile svoje hčerinske družbe SŽ-ŽIP, da za Slovenske železnice izvede postopek javnega naročila za nabavo pisarniškega materiala",
- v zvezi vlagateljevim zatrjevanjem, da je v posledici (prejšnje alineje) "revizijski zahtevek v navedenem postopku sprožen tudi proti vsem ostalim naročnikom", pa tudi, da "ostali naročniki sploh niso podpisali sklepa o zavrženju oziroma podredno zavrnitvi, čeprav bi to morali storiti", pripominja, da je iz zahtevka za revizijo razvidna navedba: "Poslano priporočeno s povratnico:" "[n]aročnik - 1x", "Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana". Kot je torej razvidno iz zahtevka za revizijo, je bil ta poslan (priporočeno s povratnico) le navedenima dvema naslovnikoma, ker je odločitev glede vlagateljevega zahtevka za revizijo sprejel SŽ - ŽIP, d. o. o., ne pa (tudi) "Slovenske železnice, d.o.o.", je povsem razumljivo in zakonito, da je sklep "o zavrženju oziroma podredno zavrnitvi" vlagateljevega zahtevka za revizijo podpisal SŽ - ŽIP, d. o. o.,
- v zvezi vlagateljevim predlogom, da "Državna revizijska komisija preuči navedene kršitve tudi v luči storjenih prekrškov ter v primeru, da odkrije prekrške, kot organ pregona tudi ustrezno ukrepa", pripominja, da o domnevnih prekrških, na katere opozarja vlagatelj, lahko odloča v postopkih (hitrem postopku) na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 - ZP1 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v zadevnem postopku. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali
a) so podani pogoji za začetek postopka o prekršku,
b) je vlagateljeve navedbe, ki jih je podal v vlogi, poimenovani "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, v smislu določb Zakona o prekrških sploh obravnavati kot pisni predlog za začetek postopka o prekršku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Glede na dosedanjo obrazložitev tega sklepa in zaključek, da SŽ - ŽIP, d. o. o., v konkretnem primeru in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera (tudi ob navezavi na predmet, ki je oskrba s pisarniškim materialom), ni mogoče opredeliti za naročnika niti po ZJN-2 niti po ZJNVETPS, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljeva vloga, poimenovana "PRITOŽBA ZOPER ZAVRŽENJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA VLAGATELJA oziroma podredno OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 05. novembra 2010, v (podredni) vsebini, ki jo je razumeti kot obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, na podlagi 23. člena ZRPJN ter ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06. decembra 2010


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- SŽ - ŽIP, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
- EXTRA LUX, d. o. o., Ljubljana, Središka ulica 21, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran