018-311/2010 Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje šolskih prostorov in športne dvorane", začetega na podlagi pritožbe ponudnika Celovite storitve d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Dunajska cesta 102, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.12.2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 15.11.2010, se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep, št. JN9564/2010-V, z dne 11.11.2010, o zavrženju zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.10.2010 objavil razpis za javno naročilo storitev "Čiščenje šolskih prostorov in športne dvorane", pod številko objave JN9563/2010.

Vlagatelj je dne 2.11.2010, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitev načela sorazmernosti javnega naročanja, naročniku očita, da mu je s postavitvijo določenih pogojev v razpisni dokumentaciji kršil pravice, ki mu gredo po zakonu (vlagatelj se pri tem sklicuje predvsem na določbe Zakona o delovnih razmerjih), ter kot sporne navaja določbe razpisne dokumentacije tudi glede razlogov za unovčenje bančne garancije, protokola pogajanj in zahtevane kvalitete čiščenja ter delovnega časa. Vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v točkah, na katere se nanašajo očitane kršitve, ter zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, št. JN9564/2010-V, z dne 11.11.2010, zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. V obrazložitvi sklepa naročnik namreč navaja, da je vlagatelj oddal ponudbo in tudi pristopil k pogajanjem, zaradi česar mu po njegovem mnenju v postopku ne more nastati škoda.

Naročnik je istega dne, 11.11.2010, izdal tudi Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja. Vlagatelj je navedeno naročnikovo obvestilo prejel dne 13.11.2010.

Vlagatelj je pri naročniku zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vložil pritožbo, z dne 15.11.2010, v kateri predlaga, da se navedeni naročnikov sklep razveljavi ter da se mu zagotovi učinkovito pravno varstvo.

Naročnik je z vlogo, z dne 22.11.2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama glede vprašanja vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik meni, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj naj mu v konkretnem postopku ne bi mogla nastati škoda, vlagatelj pa nasprotno meni, da je za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimiran.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje določilo 9. člena ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnost nastanka) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Tako mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati tudi, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Med strankama pritožbenega postopka ni sporno, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila, saj je predložil ponudbo, vendar si stranki nista edini v tem, ali je vlagatelj izpolnil drug pogoj, vezan na priznanje aktivne legitimacije: ali je verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Glede na to, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper določbe razpisne dokumentacije in pred rokom za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako formuliranim zahtevkom za revizijo, poleg že nesporno izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik z zahtevami iz razpisne dokumentacije dejansko kršil temeljna načela in določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2), kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi vlagatelj imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Državna revizijska komisija opozarja, da gre vlagatelju priznati možnost nastanka škode celo kljub temu, da ga je naročnik v predmetnem postopku izbral kot najugodnejšega ponudnika, saj vlagatelj očitno še vedno meni, da so določbe razpisne dokumentacije nezakonite in vztraja pri tem, da jih naročnik spremeni. Zato je potrebno ugotoviti, da bi zatrjevane kršitve vlagatelja lahko bistveno vplivale na njegov pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se konkretno kazala v tem, da bi moral vlagatelj javno naročilo izvajati pod zanj bistveno manj ugodnimi pogoji.

Državna revizijska komisija, izhajajoč iz navedb zahtevka za revizijo in upoštevajoč obrazložitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, ugotavlja, da je vlagatelj izkazal pravni interes za vodenje revizijskega postopka, zaradi česar mu je potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev svojega zahtevka za revizijo, z dne 2.11.2010.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Naročnik bi se moral opredeliti do vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila in naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavila. Hkrati je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN. V kolikor se vlagatelj z njegovo odločitvijo ne bo strinjal, bo lahko v skladu s 17. členom ZRPJN nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 2.12.2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Celovite storitve d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor
- Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Dunajska cesta 102, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran