018-306/2010 Onkološki inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članic mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava pribora in epruvet za odvzem krvi", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.11.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.9.2010 sprejel sklep, št. JN-B-0048/2010-POG, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nabavo pribora in epruvet za odvzem krvi in javni razpis objavil dne 7.9.2010 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN8368/2010.

Naročnik je dne 28.9.2010 sprejel Odločitev o oddaji naročila, na podlagi katere je kot najugodnejšega izbral ponudnika Medimaj d.o.o., škalce 1f, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik označil za neprimerno, ker naj ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 30.9.2010, zaprosil za vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov, ki mu ga je naročnik omogočil dne 5.10.2010.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila dne 8.10.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita napake pri ocenjevanju ponudb in predlaga razveljavitev navedene odločitve. Glede ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da iz vpisanih podatkov v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika naročnik ni mogel vedeti, katere artikle je dejansko izbral oziroma, ali ustrezajo tehničnim specifikacijam v celoti. Vlagatelj kot neustrezne označuje tudi reference izbranega ponudnika, ker naj bi bile te v ponudbi predložene v kopiji, pri čemer naj bi na eni od njih žig uporabnika ne bil več viden. Vlagatelj se ravno tako ne strinja z naročnikovo izločitvijo njegove ponudbe kot neprimerne. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za vakuumske epruvete zahteval, da morajo vsebovati suho K2EDTA, in svojo zahtevo tudi potrdil v odgovoru na vlagateljevo vprašanje (dne 14.9.2010 na Portalu javnih naročil), vendar vlagatelj meni, da naročnik svoje zahteve ni podprl s strokovno obrazložitvijo, ter navaja, da glede na klinične študije epruvete za hemogram, ki vsebujejo K3EDTA, omogočajo popolnoma enakovredno izvedbo testov. Dalje vlagatelj navaja, da iz razpisnih kriterijev za serumske epruvete ni bilo dovolj jasno razvidno, da morajo imeti zamašek v obliki navoja, prav tako pa naj naročnik za to svojo zahtevo ne bi podal nobene strokovne utemeljitve. Vlagatelj oporeka tudi naročnikovemu tretjemu razlogu za izločitev njegove ponudbe, in sicer naj bi naročnik v razpisni dokumentaciji in odgovorih na vprašanja ponudnikov zahteval urinske lončke z volumnom 100 ml, pri čemer naj naročnik ne bi podal nobenih strokovnih utemeljitev, zakaj vlagateljevi ponujeni urinski lončki z volumnom do 120 ml ne bi bili ustrezni. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 20.10.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da vzorci iz ponudbe izbranega ponudnika v celoti ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, ter da ni imel razlogov za dvom v reference, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi česar je vlagateljeve očitke s tem v zvezi zavrnil kot neutemeljene. Glede vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo celo sam priznava, da je ponudil artikle, ki se razlikujejo od naročnikovih zahtev, kar bi moral vlagatelj po naročnikovem mnenju uveljavljati pred rokom za oddajo ponudb, zato naročnik tudi te vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 8.11.2010, obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva presojala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v razdelku tehnične specifikacije, med zahtevami za vakuumske epruvete določil:
"Epruvete za hemogram morajo vsebovati suho K2EDTA, da je zagotovljena koncentracija K2EDTA v krvi med 1,4 do 1,6mg/ml. zunanje dimenzije:
a. 13 x 75 mm, volumen 3 ml in
b. 13 x 100 mm, volumen 6 ml.".

Iz objave naročnikovih odgovorov na vprašanja ponudnikov (Portal javnih naročil, objava z dne 14.9.2010) je dalje razvidno, da je naročnik na ponudnikovo vprašanje: "Ali lahko ponudimo epruveto za hemogram volumna 3 ml, z dodatkom K2EDTA (1.8 mg/ml), dimenzije 13x75 mm"" odgovoril "Lahko ponudite tudi epruveto za hemogram volumna 3 ml, z dodatkom K2EDTA( 1.8 mg/ml), dimenzije 13x75 mm.".

Državna revizijska komisija je z vpogledom v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da je vlagatelj ponudil vakuumske epruvete, ki vsebujejo suho K3EDTA namesto zahtevane K2EDTA, kar vlagatelj tudi izrecno priznava v zahtevku za revizijo in med strankama ni sporno.

Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je vlagateljev očitek, ki se nanaša na zahtevo razpisne dokumentacije v smislu, da naročnik le-te ni strokovno utemeljil, skladno s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozen. Gre namreč za navedbo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, s katero se je vlagatelj seznanil ob njenem prevzemu, šesti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Glede na navedeno in glede na fazo postopka oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija lahko presodila le, da vlagatelj citirane naročnikove zahteve ni izpolnil, zato je njegova ponudba (vsaj) v tem delu, skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2), neprimerna in jo je naročnik utemeljeno izločil.

Ker je naročnik moral vlagateljevo ponudbo izločiti že iz ugotovljenega razloga (t.j. zaradi neizpolnjevanja zahteve, ki se nanaša na vsebnost suhe K2EDTA v epruveti za hemogram), Državna revizijska komisija ni presojala drugih razlogov za nepravilnost oziroma neprimernost vlagateljeve ponudbe, saj takšna presoja ne bi mogla vplivati na njeno odločitev v konkretnem revizijskem postopku.

Kar zadeva druge vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevne napake v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem postopku revizije ne zatrjuje, da bi šlo za istovrstne kršitve v ponudbi izbranega ponudnika ter da bi bilo potrebno, ob upoštevanju načela enakopravnosti, tudi njegovo ponudbo obravnavati kot popolno. Ob navedenem in ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da (celo v primeru, če bi se izkazali za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda v postopku oddaje javnega naročila. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaja vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

Kot že navedeno, ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih je v preostalem delu zahtevka za revizijo očital naročniku, dejansko izključena. Vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je izločil njegovo ponudbo iz nadaljnjega postopka. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Vlagatelju pa je mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razveljavila naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ni meritorno presojala slednjih očitanih kršitev, ampak je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov plačane takse ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 24.11.2010




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana
- Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Medimaj d.o.o., škalce 1f, Slovenske Konjice
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran