018-276/2010 Občina Moravske Toplice
Številka: 018-276/2010-14Datum sprejema: 15. 11. 2010
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, članice mag. Maje Bilbija in članice Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "[j]avni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij Goričko" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Telemach Murska Sobota, d. d., Lendavska ulica 29, 9000 Murska Sobota, katerega zastopa odvetnik Matjaž Pantelič, Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. novembra 2010 sprejela
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 14. septembra 2010 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "OBVESTILO O IZBIRI ZASEBNEGA PARTNERJA", številka 381-00002/2009 (obv), z dne 06. septembra 2010.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.720,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 31. avgusta 2009 sprejel sklep o začetku postopka izvedbe javnega naročila "JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA GRADNJE, UPRAVLJANJA IN VZDRŽEVANJA ODPRTEGA šIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ GORIČKO - JN7103/2009". Obvestilo o naročilu za oddajo naročila po postopku konkurenčnega dialoga je bilo dne 02. septembra 2009 objavljeno na Portalu javnih naročil in sicer pod številko objave JN7103/2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo), v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 171, pa je bilo objavljeno dne 05. septembra 2009 (in sicer pod številko dokumenta 246834). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 02. oktobra 2009 (pod številko objave JN8083/2009), dne 05. novembra 2009 (pod številko objave JN9228/2009), dne 07. januarja 2010 (pod številko objave JN104/2010), dne 02. februarja 2010 (pod številko objave JN831/2010), dne 19. februarja 2010 (pod številko objave JN1278/2010), dne 18. marca 2010 (pod številko objave JN2148/2010), dne 28. aprila 2010 (pod številko objave JN3363/2010), dne 13. maja 2010 (pod številko objave JN3845/2010), dne 21. maja 2010 (pod številko objave JN4111/2010), dne 27. maja 2010 (pod številko objave JN4319/2010), dne 01. junija 2010 (pod številko objave JN4493/2010), dne 07. junija 2010 (pod številko objave JN4703/2010), dne 15. junija 2010 (pod številko objave JN5040/2010), dne 21. junija 2010 (pod številko objave JN5289/2010), dne 28. junija 2010 (pod številko objave JN5516/2010), dne 05. julija 2010 (pod številko objave JN5784/2010) in dne 12. julija 2010 (pod številko objave JN6147/2010). Dodatne informacije so bile dne 07. oktobra 2009 (pod številko dokumenta 276384) objavljene v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2009/S 193, dne 10. novembra 2009 (pod številko dokumenta 310415) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2009/S 216, dne 09. januarja 2010 (pod številko dokumenta 005225) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 6, dne 05. februarja 2010 (pod številko dokumenta 034766) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 25, dne 24. februarja 2010 (pod številko dokumenta 054513) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 38, dne 23. marca 2010 (pod številko dokumenta 083807) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 57, dne 30. aprila 2010 (pod številko dokumenta 125221) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 84, dne 18. maja 2010 (pod številko dokumenta 142858) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 95, dne 26. maja 2010 (pod številko dokumenta 150274) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 100, dne 29. maja 2010 (pod številko dokumenta 155623) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 103, dne 03. junija 2010 (pod številko dokumenta 160236) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 106, dne 09. junija 2010 (pod številko dokumenta 165963) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 110, dne 18. junija 2010 (pod številko dokumenta 174569) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 117, dne 25. junija 2010 (pod številko dokumenta 182214) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 121, dne 01. julija 2010 (pod številko dokumenta 190413) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 125, dne 08. julija 2010 (pod številko dokumenta 198194) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 130, dne 15. julija 2010 (pod številko dokumenta 206832) pa v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 135.
Naročnik je dne 06. septembra 2010 sprejel "OBVESTILO O IZBIRI ZASEBNEGA PARTNERJA", številka 381-00002/2009 (obv) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izbiri), iz katerega med drugim izhaja, da se kot ekonomsko najugodnejša izbere ponudba ponudnika GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).
Vlagatelj je obvestilo o izbiri, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 07. septembra 2010, dne 16. septembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 14. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se postopek izbire zasebnega partnerja razveljavi v celoti, zahteva pa tudi, da mu naročnik v celoti povrne stroške revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim tudi
- zatrjuje, da je naročnikova odločitev, da iz nadaljnje obravnave izloči njegovo (končno) ponudbo, nepravilna in nezakonita,
- zatrjuje, da je naročnik "v postopku javnega razpisa" vlagatelja namerno diskriminiral, saj naj bi k dopolnitvi (ponudbe) "pozval zgolj družbo Elektro Maribor d.d., vlagatelja zahteve za revizijo pa ne", v posledici pa naj bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2),
- zatrjuje, da je način, na katerega je naročnik vodil konkurenčni dialog, nezakonit, saj je v nasprotju z 9. členom ZJN-2, v povezavi z 8. členom ZJN-2,
- zatrjuje, da naročnik ni zagotovil enakega obravnavanja vseh ponudnikov,
- zatrjuje domnevne kršitve naročnika, ki naj bi se nanašale na merila za izbiro ponudb, ocenjevanje ponudb po merilih (točkovanje) in njihovo primerljivost.
Vlagateljev zahtevek za revizijo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 17. septembra 2010, dne 28. septembra 2010 pa je sprejel sklep številka 381-00002/2009, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- zatrjuje, da je vlagateljevo končno ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka, ker jo je ocenil kot vsebinsko (ne pa kot formalno) nepopolno,
- zatrjuje, da bi prav v primeru, če bi vodil konkurenčni dialog na način, kot ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj (z vsemi ponudniki skupaj), kršil "določbi Zakona o javnem naročanju in Zakona o javno zasebnem partnerstvu",
- zatrjuje, da je zagotovil enako obravnavanje vseh ponudnikov,
- zatrjuje, da je pri izbiri ponudb upošteval izključno merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu in razpisni dokumentaciji za oddajo končne ponudbe.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 29. septembra 2010, dne 01. oktobra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 30. septembra 2010, poimenovano "[i]zjava o nadaljevanju postopka revizije" "pred Državno revizijsko komisijo".
Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 381-00002/2009, z dne 07. oktobra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-276/2010-2, z dne 08. oktobra 2010, pozvala, da ji posreduje izvirnike vse dokumentacije postopka oddaje naročila in postopka revizije postopka oddaje naročila (vključno z vsemi poštnimi kuvertami, povratnicami in vročilnicami). Naročnik je Državni revizijski komisiji (dodatno) dokumentacijo odstopil v prilogi spremnega dopisa številka 381-00002/2009, z dne 12. oktobra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje.
Dne 15. oktobra 2010 je Državna revizijska komisija prejela vlogo naročnika številka 381-00002/2009, z dne 14. oktobra 2010, poimenovano "PROšNJA ZA PREDNOSTNO OBRAVNAVO REVIZIJE POSTOPKA" oddaje zadevnega naročila.
Dne 05. novembra 2010 je Državna revizijska komisija prejela vlogo naročnika številka 381-00002/2009, z dne 04. novembra 2010, poimenovano "PROšNJA ZA DOKONČNO ODLOČITEV V ZADEVI 018-276/2010" oddaje zadevnega naročila.
Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-276/2010-7, z dne 10. novembra 2010, pozvala, da ji posreduje vso preostalo dotlej še neodstopljeno dokumentacijo postopka oddaje predmetnega naročila oziroma postopka revizije postopka oddaje tega naročila. Naročnik je na podlagi omenjenega poziva Državni revizijski komisiji dokumentacijo odstopil v prilogi spremnega dopisa številka 381-00002/2009, z dne 12. novembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15. novembra 2010.
Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 02. septembra 2009, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po postopku konkurenčnega dialoga. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po postopku konkurenčnega dialoga, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila, v povezavi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006), na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje nepravilnost in nezakonitost naročnikove odločitve, da je njegovo (končno) ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave.
V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v obvestilo o izbiri in analizi ponudb ("[a]naliza ponudb je sestavni del tega obvestila"), pri tem pa ugotovila, da je naročnik vlagateljevo končno ponudbo izločil "iz nadaljnje obravnave" (skladno z 80. členom ZJN-2), ker vlagatelj "ni predložil Bančne garancije za resnost ponudbe (obr. 5A) , nadalje ni predložil Izjave banke za izdajo bančne garancije in parafiranega vzorca bančne garancije (obr. 6 in obrazec 6A)".
Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v razpisno dokumentacijo (številka 381-00003/2009-11) postopka zbiranja končnih ponudb, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da bo "izločil končno ponudbo zainteresiranega zasebnega partnerja kot nepravilno, če" "ne bo pripravljena v skladu s to razpisno dokumentacijo", pa tudi, če "zainteresirani zasebni partner ne bo predložil zahtevanih dokazil v postavljenem roku, kot je to opredeljeno v tej razpisni dokumentaciji" (točka "3.1 Splošno" poglavja "3 NAVODILO ZA IZDELAVO KONČNE PONUDBE"). V razpisni dokumentaciji postopka zbiranja končnih ponudb je naročnik pod točko "3.2 Dokumenti, ki jih mora zainteresirani zasebni partner priložiti končni ponudbi" med drugim zapisal tudi
- "5. Izjava banke (Obrazec št. 5), da bo zainteresiranemu zasebnemu partnerju izdala bančno garancijo za resnost končne ponudbe, ki vsebinsko ne odstopa od vzorca bančne garancije za resnost končne ponudbe na Obrazcu št. 5/A". "Zainteresirani zasebni partner bo moral to bančno garancijo priložiti ob zaključku konkurenčnega dialoga h končni ponudbi",
- "6. Izjava banke (Obrazec št. 6), da bo zainteresiranemu zasebnemu partnerju izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki vsebinsko ne odstopa od vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na Obrazcu št. 6/A". "Zainteresirani zasebni partner bo moral to bančno garancijo predložiti v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva".
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da
- "[i]z razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka" "ne izhaja, da bi morali ponudniki predložiti izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti",
- "[n]aročnik v razpisni dokumentaciji za izvedbo druge faze postopka nikjer ne zahteva predložitve obrazca 6",
- naročnik "ni nikoli zahteval, naj ponudnik predloži obraz[ec] 6".
Prav tako Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da "[i]z razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka" "ne izhaja, da bi morali ponudniki predložiti" "parafiran obrazec bančne garancije" (za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti). Iz sedmega odstavka točke "3.1 Splošno" poglavja "3 NAVODILO ZA IZDELAVO KONČNE PONUDBE" namreč jasno izhaja, da mora biti končna ponudba predložena na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani zainteresiranega zasebnega partnerja, podpisana "od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja zainteresiranega zasebnega partnerja in parafirana, kjer je to zahtevano". Iz osmega odstavka točke "3.1 Splošno" poglavja "3 NAVODILO ZA IZDELAVO KONČNE PONUDBE" nadalje jasno izhaja tudi, da mora zainteresirani zasebni partner vse obrazce, ki sestavljajo končno ponudbo, primerno izpolniti, s črnilom ali kemičnim svinčnikom, z jasnimi tiskanimi črkami ali natipkati, datirati, podpisati in žigosati. Glede na omenjene določbe razpisne dokumentacije in ob upoštevanju dejstva, da je vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (razpisni obrazec 6/A) priloga razpisne dokumentacije postopka zbiranja končnih ponudb, bi le-ta moral biti (ne le parafiran, temveč) podpisan in predložen v končni ponudbi.
V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da "[i]z razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka" "ne izhaja, da bi morali ponudniki predložiti izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter parafiran obrazec bančne garancije".
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je naročnik "obrazce A5, 6 ter A6 od vlagatelja" "prejel že v prvi fazi postopka, skladno z razpisno dokumentacijo za postopek konkurenčnega dialoga, 1. faza".
V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v prijavo, ki jo je vlagatelj predložil v prvi fazi postopka konkurenčnega dialoga, pri tem pa ugotovila, da se v njej nahaja
- izjava banke (v izvirniku), da bo vlagatelju izdala bančno garancijo za resnost končne ponudbe, ki jo bo moral ta priložiti h končni ponudbi, z dne 02. junija 2010,
- vzorec bančne garancije za resnost končne ponudbe.
Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v "ZAPISNIK 1. SESTANKA KOMISIJE" številka 381-00002/2009, z dne 29. julija 2010, pri tem pa ugotovila, da iz njega izhaja, da "[p]risotni člani pregledajo administrativno ustreznost prispelih prijav", vodi pa se "posebna evidenca, ki je priloga tega zapisnika. Sprejme se sklep, da vse prijave izpolnjujejo pogoje v skladu 42 do 47 členom ZJN2. Vse kandidate se pozove h konkurenčnemu dialogu" (točka "Ad 4/"). Prav tako je Državna revizijska komisija vpogledala v evidenco, poimenovano "PREGLED PRIJAV NA RAZPIS JN7103/2009 (29.7.2010)", ki je priloga omenjenega zapisnika, pri tem pa ob vpogledu v del, poimenovan "administrativni pogoji (telemach)", ugotovila, da
- pod postavko "5 bančna garancija izjava resnost" izhaja označba "+",
- pod postavko "5a vzorec bančne garancije resnost" izhaja označba "+",
- pod postavko "6 bančna garancija izjava izvedba" izhaja označba "+",
- pod postavko "6a vzorec bančne garancije izvedba" izhaja označba "+".
V posledici sklepa, da označba "+" predstavlja zaznambo naročnika, da prijava vsebuje dokument rubrike, kateri je pripisana, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da
a) je naročnik h konkurenčnemu dialogu pozval vse kandidate,
b) iz "ZAPISNIK[A] VODENJA KONKURENČNEGA DIALOGA - PRVI KROG" številka 381-00002/2009, z dne 03. avgusta 2010, izhaja, da se je konkurenčni dialog vodil "z izbranimi kandidati, ki so vsi oddali pravilne in popolne vloge", med drugim tudi "s kandidatom Telemach Murska Sobota d.d.",
c) iz "OBVESTIL[A] O ZAKLJUČKU KONKURENČNEGA DIALOGA" številka 381-00002/2009-8, z dne 06. avgusta 2010, izhaja, da "je bil dne 3.8.2010 izveden konkurenčni dialog z naslednjimi kandidati, ki so vsi oddali pravilne in popolne vloge", med drugim tudi s kandidatom "TELEMACH MURSKA SOBOTA d.d.",
je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik vlagateljevo prijavo (vlogo) ocenil za pravilno in popolno.
Kot naslednje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnikova odločitev, da njegovo (končno) ponudbo izloči, nezakonita tudi zato, ker je takšna odločitev neposredna posledica kršitve določila "78. člena Zakona o javnem naročanju".
V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo končno ponudbo, pri tem pa ugotovila, da se v njej nahaja
- parafirana izjava banke (v fotokopiji), da bo vlagatelju izdala bančno garancijo za resnost končne ponudbe (ki jo bo moral ta priložiti h končni ponudbi), z dne 02. junija 2010,
- parafiran vzorec bančne garancije za resnost končne ponudbe.
Državna revizijska komisija v vlagateljevi končni ponudbi ni našla
- "bančne garancije za resnost končne ponudbe na Obrazcu št. 5/A",
- izjave banke "(Obrazec št. 6), da bo zainteresiranemu zasebnemu partnerju izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki vsebinsko ne odstopa od vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na Obrazcu št. 6/A",
- "vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na Obrazcu št. 6/A".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljevo (končno) ponudbo v izpostavljenem delu (zadnje tri alineje prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa) mogoče šteti za formalno (ne pa vsebinsko) nepopolno, saj je ta nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik je namreč vlagateljevo prijavo (vlogo) ocenil za pravilno in popolno, naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe pa se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša tudi na primere, kot je zadevni, ko ponudnik (vlagatelj) določeno zahtevo v trenutku predložitve (končne) ponudbe (po vsej verjetnosti) vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Pri tem ne gre prezreti, da je Državna revizijska komisija že v
- svojem sklepu številka 018-104/2009-5, z dne 01. julija 2009, zapisala, da "[n]i sporno, da je mogoče v smislu 78. člena ZJN-2 dopolnjevati tudi izjave o izdaji bančne garancije"
- svojem sklepu številka 018-061/2009-6, z dne 11. maja 2009, zapisala, da "je bila zaradi nepredložitve dokazila (bančne izjave) v ponudbo formalno nepopolna vlagateljeva ponudba"
- svojem sklepu številka 018-085/2008-7, z dne 16. julija 2008, zapisala, da "bančna garancija kot dokument sicer predstavlja del ponudbene dokumentacije in bi jo v primeru, ko jo je ponudnik "pozabil" predložiti, lahko naknadno predložil, vendar le tako, da bi naknadno predložil zgolj dokument, ki je obstajal in tako jamčil resnost ponudbe že v času njene vložitve"
- svojem sklepu številka 018-095/2008-11, z dne 06. avgusta 2008, zapisala, da "bančna garancija kot dokument sicer predstavlja del ponudbene dokumentacije in bi jo v primeru, ko jo je ponudnik "pozabil" predložiti, lahko naknadno predložil, vendar le tako, da bi naknadno predložil zgolj dokument, ki je obstajal in jamčil zahtevana zavarovanja že v času vložitve ponudbe".
V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo končno ponudbo označil za nepopolno, kršil 78. člen ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena, 16. točko prvega odstavka 2. člena in 9. členom ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom) izločiti (zgolj) vse tiste ponudbe, ki niso popolne, opustitev predložitve dokumentov (v končni ponudbi), ki izhajajo iz zadnjih treh alinej četrtega odstavka obrazložitve tega sklepa na strani "6 od 12", pa je v konkretnem primeru (upoštevaje prijavo, ki jo je vlagatelj predložil v prvi fazi postopka konkurenčnega dialoga, naročnik pa jo je ocenil za pravilno in popolno) mogoče šteti za formalno nepopolnost končne ponudbe. Slednje pomeni, da bi moral naročnik omenjeno dejstvo ugotoviti, posledično pa vlagatelju (na podlagi 78. člena ZJN-2) dopustiti in omogočiti dopolnitev končne ponudbe v omenjenem delu.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je naročnik "v postopku javnega razpisa" vlagatelja namerno diskriminiral, saj naj bi k dopolnitvi (ponudbe) "pozval zgolj družbo Elektro Maribor d.d., vlagatelja zahteve za revizijo pa ne", v posledici pa naj bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Ob upoštevanju zaključka, da je vlagatelj (že) uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo končno ponudbo označil za nepopolno, kršil 78. člen ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena, 16. točko prvega odstavka 2. člena in 9. členom ZJN-2, Državna revizijska komisija omenjenih vlagateljevih zatrjevanj, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, ni obravnavala, saj v ničemer ne bi mogli vplivati na vlagateljev položaj v postopku (oddaje naročila), niti na predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Iz vsebine zahtevka za revizijo je namreč razumeti, da vlagatelj (v osnovi) ne zatrjuje, da naročnik "družb[e] Elektro Maribor d.d." ne bi smel pozvati na dopolnitev ponudbe, temveč zatrjuje, da bi moral naročnik tudi njega pozvati na dopolnitev (končne) ponudbe.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je način, na katerega je naročnik vodil konkurenčni dialog (naročnik naj bi se z vsakim izmed "končnih ponudnikov" sestal za zaprtimi vrati, s čimer naj bi ostalim potencialnim "končnim ponudnikom" onemogočil prisostvovanje v celotnem konkurenčnem dialogu), nezakonit, saj je v nasprotju z 9. členom ZJN-2, v povezavi z 8. členom ZJN-2.
V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da poteka konkurenčnega dialoga ne ZJN-2 ne DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES) natančno ne predpisujeta. ZJN-2 tako določa, da je med potekom dialoga naročnik dolžan zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, še zlasti pa naročnik ne sme ponujati informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi. Naročnik drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani določenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve (drugi in tretji odstavek 27. člena ZJN-2). Smiselno zelo podobno izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 3. točke 29. člena Direktive številka 2004/18/ES.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zgolj z zatrjevanjem, da "je naročnik vodil konkurenčni dialog z vsakim ponudnikom ločeno za zaprtimi vrati", ni uspel izkazati kršitve "načela transparentnosti ter enakosti". Ob upoštevanju dejstva, da
- ne ZJN-2 ne Direktiva številka 2004/18/ES natančno ne predpisujeta poteka konkurenčnega dialoga,
- naročnik v razpisni dokumentaciji natančnega protokola (poteka) konkurenčnega dialoga ni določil (omenjeno dejstvo je bilo oziroma bi moralo biti vlagatelju znano),
- naročnik drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani določenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve,
sama navedba, da "se je naročnik z vsakim izmed končnih ponudnikov sestal za zaprtimi vrati, s čimer je ostalim potencialnim končnim ponudnikom onemogočil prisostvovanje v celotnem konkurenčnem dialogu", oziroma sama navedba, da "je naročnik vodil konkurenčni dialog z vsakim ponudnikom ločeno za zaprtimi vrati", še ne izkazuje, da bi naročnik z očitanim mu ravnanjem kršil določbe ZJN-2 (zlasti določbe 8. in 9. člena) oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije. Ločeno vodenje konkurenčnega dialoga z vsakim od kandidatov namreč samo po sebi vzročno posledično še ne pomeni, da "naročnik ni zagotovil, da bi dobili vsi ponudniki popolnoma enake informacije glede predmeta javnega naročila ter naročnikovih želja oziroma potreb". Res je tudi, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), vendar pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati že izpostavljene določbe in omejitve, ki izhajajo zlasti iz 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, 27. člena ZJN-2 ter poglavja "1.3. Posebne določbe za konkurenčni dialog" ZJN-2. Prav tako pri tem v konkretnem primeru ne gre prezreti niti (bistvenega) dejstva, da je naročnik o vodenju konkurenčnega dialoga sestavil tudi dokument, poimenovan "ZAPISNIK VODENJA KONKURENČNEGA DIALOGA - PRVI KROG", številka 381-00002/2009, z dne 03. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o vodenju konkurenčnega dialoga), iz katerega izhaja potek postopka konkurenčnega dialoga s posameznimi kandidati.
Vlagatelj svoja zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo podpira "z dejstvom, da izvajanje konkurenčnega dialoga ni potekalo za vse ponudnike enako dolgo časa ter z enako vsebino". Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj morebitno različno (časovno) trajanje konkurenčnega dialoga s posameznim kandidatom samo po sebi vzročno posledično še ne dopušča (poenostavljenega) zaključka, da je ta kandidat (na diskriminatoren način) pridobil drugačne informacije "glede predmeta javnega naročila ter naročnikovih želja oziroma potreb", oziroma, da "naročnik ni zagotovil, da bi dobili vsi ponudniki popolnoma enake informacije glede predmeta javnega naročila ter naročnikovih želja oziroma potreb". Glede na dejstvo, da so morali kandidati v konkurenčnem dialogu ugotoviti in opredeliti sredstva ter najti najprimernejše rešitve za zadovoljitev ciljev in potreb občin (to je zagotovitev dostopa do omrežja vsem zainteresiranim potencialnim uporabnikom na območju celotne občine), pa tudi glede na dejstvo, da naročniki v dialogu lahko s kandidati razpravljajo o vseh vidikih predmeta naročila (2. stavek četrtega odstavka 27. člena ZJN-2), bi bil tako že v odvisnosti od dejstva, koliko časa je posamezni kandidat predstavljal rešitev, ki se mu je zdela najprimernejša, čas konkurenčnega dialoga s posameznim kandidatom lahko različen. Slednje pa (kot že zapisano) samo po sebi vzročno posledično še ne dopušča (poenostavljenega) zaključka, da je posamezni kandidat (na diskriminatoren način) pridobil drugačne informacije "glede predmeta javnega naročila ter naročnikovih želja oziroma potreb", oziroma, da "naročnik ni zagotovil, da bi dobili vsi ponudniki popolnoma enake informacije glede predmeta javnega naročila ter naročnikovih želja oziroma potreb". Neodvisno od doslej navedenega ne gre prezreti niti podatka, da je naročnik, kakor to izhaja iz zapisnika o vodenju konkurenčnega dialoga, konkurenčni dialog z vsakim od kandidatov vodil natanko 40 minut (dialog s kandidatom "Elektro Maribor d.d." se je tako začel ob 10. uri in 20 minut, zaključil pa se je natanko ob 11. uri; dialog s kandidatom "GVO d.o.o." se je začel ob 11. uri in 5 minut, zaključil pa se je ob 11. uri in 45 minut; dialog s kandidatom "Telemach Murska Sobota d.d." se je začel ob 11. uri in 50 minut, zaključil pa se je ob 12. uri in 30 minut; dialog s kandidatom "KOMO d.o.o." pa se je začel ob 12. uri in 35 minut, zaključil pa se je ob 13. uri in 15 minut).
Prav tako gre ugotoviti, da vlagatelj svoje trditve, da "izvajanje konkurenčnega dialoga ni potekalo za vse ponudnike" "z enako vsebino", ni z ničemer izkazal, niti je ni dokazal, pa čeprav bi lahko naročnika (upoštevaje 22. člen ZJN-2) zaprosil za vpogled v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila (v kateri se nahaja tudi zapisnik o vodenju konkurenčnega dialoga). Vlagatelj bo omenjeni vpogled, upoštevaje odločitev, ki izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, pri naročniku lahko zahteval tudi po prejemu zadevnega sklepa Državne revizijske komisije. Glede na navedeno vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s svojimi ravnanji kršil določbe ZJN-2, pravila javnega naročanja oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ZJN-2 (za razliko od faze odpiranja ponudb, v povezavi s katero je v prvem odstavku 76. člena ZJN-2 izrecno določeno, da se o odpiranju ponudb vodi zapisnik, pa tudi za razliko natečajev, v povezavi s katerimi je v šestem odstavku 104. člena ZJN-2 izrecno določeno, da mora o dialogu med člani žirije in kandidati žirija sestaviti izčrpni zapisnik) od naročnika ne zahteva, da bi moral ob zaključku konkurenčnega dialoga kandidatom izdati zapisnik ali poročilo, "iz katerega bi bili razvidni zaključki konkurenčnega dialoga v katerem je sodeloval", niti, da bi moral naročnik "o izvajanju konkurenčnega dialoga s posameznim ponudnikom sestaviti vsaj zapisnik, v katerem bi natančno zapisal vsebino pogovorov s posameznim ponudnikom". Ob navedenem zaključku gre prav gotovo upoštevati eno od pomembnih posebnosti (specifik) postopka konkurenčnega dialoga, to je razpisno dokumentacijo vseh ostalih faz postopka (razen prve). Razpisna dokumentacija vseh ostalih faz postopka (razen prve) je namreč pripravljena na podlagi izvedenega dialoga (3. točka četrtega odstavka 86. člena ZJN-2) oziroma vključuje sprejeto rešitev/rešitve (iz zaključenega dialoga), ki ustreza(jo) naročnikovim potrebam.
Kljub navedenemu (kot je bilo to zapisano že doslej) Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik konkurenčni dialog voditi tako, da zagotovi spoštovanje vseh določb ZJN-2, tudi načel, na katerih temelji javno naročanje. Naročnik mora tako med drugim zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, prav tako pa mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja (konkurenčnega dialoga) in glede vseh elementov ni razlikovanja. Ker je v zadevnem postopku konkurenčnega dialoga naročnik sestavil zapisnik, iz katerega izhaja potek postopka konkurenčnega dialoga s posameznimi kandidati (vlagatelj pa bo vpogled v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila, v kateri se nahaja tudi zapisnik o vodenju konkurenčnega dialoga, pri naročniku lahko zahteval še po prejemu tega sklepa Državne revizijske komisije), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (in v njegovih mejah, upoštevaje 4. in 5. točko 12. člena ZRPJN) ni uspel izkazati, da je naročnik s svojimi ravnanji kršil določbe ZJN-2, pravila javnega naročanja oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni zagotovil enakega obravnavanja vseh ponudnikov, saj naj bi ponudnika, katerih ponudbe je naročnik vsebinsko obravnaval, oddala končne ponudbe za izvedbo omrežja na popolnoma različna načina (v zemeljski oziroma zračni obliki), naročnik pa naj bi šele v Poročilu o izboru ekonomsko najugodnejše ponudbe jasno zapisal, da izvedba zračnega omrežja zanj ni sprejemljiva.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, kako bi omenjene zatrjevane domnevne kršitve naročnika v tem trenutku (upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa) vplivale na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer uspel izkazati kršitve naročnika, ki se nanašajo na vprašanje izločitve njegove končne ponudbe (v končni posledici) kot nepopolne, vendar pa po drugi strani v postopku oddaje zadevnega naročila (še) ni ugotovljeno (izkazano), da bi bila njegova končna ponudba popolna. šele v primeru, če bi bilo ugotovljeno (izkazano), da je vlagateljeva končna ponudba popolna, bi Državna revizijska komisija morebiti lahko (seveda v odvisnosti od števila točk, ki bi jih prejela vlagateljeva končna ponudba pri ocenjevanju po merilih za izbiro končne ponudbe) vsebinsko obravnavala zatrjevanja vlagatelja, da naročnik ni zagotovil enakega obravnavanja vseh ponudnikov, saj naj bi ponudnika, katerih ponudbe je naročnik tudi vsebinsko obravnaval, oddala končne ponudbe za izvedbo omrežja na popolnoma različna načina (v zemeljski oziroma zračni obliki), naročnik pa naj bi šele v Poročilu o izboru ekonomsko najugodnejše ponudbe jasno zapisal, da izvedba zračnega omrežja zanj ni sprejemljiva. Ker vlagatelj torej v tem trenutku (upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa) ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja kot (domnevna) kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega naročila (prvi odstavek 9. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija omenjenih vlagateljevih navedb ni vsebinsko obravnavala. Čeprav navedeno ni vplivalo na predmetno odločitev Državna revizijska komisija pripominja, da (zgolj) zatrjevano dejstvo, da izbrana ponudba "ustreza kriterijem", samo po sebi vzročno posledično še ne dopušča (poenostavljenega) zaključka, da je "bil izbrani ponudnik očitno pravočasno seznanjen" s tem, "da je izvedba omrežja v zračni obliki za naročnika nesprejemljiva, ter da naročnik teži k temu, da bi bila krajina čim manj obremenjena z vidnimi vodi". Iz razpisne dokumentacije namreč jasno izhaja možnost, da kandidati ponudijo izvedbo omrežja (tudi) na način kabelske kanalizacije (iz pete alineje na strani 11 tako na primer izhaja, da mora v primeru "izgradnje kabelskega lokalnega odprtega širokopasovnega omrežja" "projekt vsebovati načrt kabelske kanalizacije, iz katerega bo razvidno"â??, iz šeste alineje na strani 11 pa, da mora "[n]ovozgrajena kabelska kanalizacija" "vsebovati"â??), kar bi lahko pomenilo (če ne bi bilo izkazano nasprotno, oziroma, če ne bi bil izkazan vsaj utemeljen sum, da naročnik postopka oddaje zadevnega naročila ni vodil v skladu z ZJN-2 oziroma načeli, na katerih temelji javno naročanje), da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zgolj sledil eni od možnosti, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, ter ponudil izvedbo omrežja na način kabelske kanalizacije (v zemeljski obliki).
Smiselno povsem enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila v povezavi z domnevnimi kršitvami naročnika, ki jih vlagatelj zatrjuje v točkah IX., X., XI. in XII. zahtevka za revizijo, nanašale pa naj bi se na merila za izbiro ponudb, ocenjevanje ponudb po merilih (točkovanje) in njihovo primerljivost. šele v primeru namreč, če bi bilo ugotovljeno (izkazano), da je vlagateljeva končna ponudba popolna, bi Državna revizijska komisija eventualno lahko (vsebinsko) obravnavala omenjena vlagateljeva zatrjevanja (v kolikor bi jih vlagatelj seveda ponovno uveljavljal).
V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "OBVESTILO O IZBIRI ZASEBNEGA PARTNERJA", številka 381-00002/2009 (obv), z dne 06. septembra 2010.
Čeprav navedeno ni vplivalo na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija naročnika v povezavi z njegovim zatrjevanjem (drugi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), da vlagateljeva ponudba "tudi ob predpostavki, da bi bila" "vsebinsko popolna ne zadostuje ostalim merilom, tako, da vlagateljeva ponudba v nobenem primeru ne bi bila izbrana kot ekonomsko najugodnejša", poudarja, da mora naročnik v odločitvi o oddaji naročila navesti ugotovitve in razloge zanjo, torej tudi vse razloge, zaradi katerih ocenjuje, da posamezna ponudba ni popolna (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). Le na ta način je namreč ponudnikom zoper vsako ravnanje naročnika (če ZJN-2 in ZRPJN ne določata drugače) lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Naročnik je v obvestilu o izbiri in analizi ponudb (analiza ponudb je sestavni del obvestila o izbiri) vlagateljevo končno ponudbo izločil "iz nadaljnje obravnave" zgolj iz razloga, ker vlagatelj "ni predložil Bančne garancije za resnost ponudbe (obr. 5A) , nadalje ni predložil Izjave banke za izdajo bančne garancije in parafiranega vzorca bančne garancije (obr. 6 in obrazec 6A)", ni pa navedel, da bi katerim morebitnim ostalim merilom vlagateljeva končna ponudba ne zadostila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, naj mu naročnik v celoti povrne "stroške revizijskega postopka po stroškovniku ter plačano takso za revizijo" in sicer: "[t]aksa za revizijo" "10.000,00 EUR", "[n]agrada odvetnika" "1.400,00 EUR", "DDV" "20%", "[m]aterialni stroški" "20 EUR".
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 10.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 600,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 120,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 15. novembra 2010, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec vlagatelja v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
skupaj torej 10.720,00 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "[m]aterialni stroški" "20 EUR", saj omenjena postavka po vsebini ni specificirana skladno s 6. delom Tarife Zakona o odvetniški tarifi, poimenovanim "IZDATKI", niti v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN.
Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.
Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.720,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 15. novembra 2010
Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice
- odvetnik Matjaž Pantelič, Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana
- GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije