018-297/2010 Javni zavod Krajinski park Strunjan

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Nakup manjšega plovila opremljenega za izvajanje manjših raziskovalnih izhodov na morje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Eduard Kettner d.o.o., Leskoškova cesta 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Mirjana Kranjčevič, Tivolska cesta 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Krajinski park Strunjan, Senčna pot 10, Portorož (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2010

odločila:

1. Pritožba se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.9.2010 na Portalu javnih naročil, pod številko NMV1407/2010, objavil razpis za oddajo javnega naročila male vrednosti za "Nakup manjšega plovila opremljenega za izvajanje manjših raziskovalnih izhodov na morje".

Naročnik je dne 14.9.2010 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, na podlagi katerega je kot najugodnejšega izbral ponudnika Valport d.o.o., Ankaranska cesta 7B, Koper.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 20.9.2010, zahteval dodatno obrazložitev njegove odločitve. Zahtevo je naročnik s sklepom, z dne 24.9.2010, zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikov sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev in zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.9.2010.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo dne 28.9.2010 naslovil obrazložen predlog po 11.a členu ZRPJN za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, ki ga je z vlogo, z dne 8.10.2010, umaknil.

Vlagatelj je dne 28.9.2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki mu Državna revizijska komisija ni ugodila (sklep št. 018-259/2010-9, z dne 12.10.2010).

Naročnik je dne 22.10.2010 sprejel sklep, št. 487-O/10, s katerim je zahtevek za revizijo v 1. točki izreka, "zaradi sprejema obvestila o odstopu od izvedbe predmetnega javnega naročila", zavrgel. V 2. točki izreka je naročnik odločil, da je vlagatelju dolžan povrniti stroške revizijskega postopka v višini 300 evrov.

Vlagatelj je na naročnika naslovil pritožbo, z dne 29.10.2010, kjer navaja, da se pritožuje zoper 2. točko izreka naročnikovega sklepa, saj naj bi naročnik pri določitvi stroškov zmotno uporabil materialno pravo in bistveno kršil postopek.

Naročnik je vlagateljevo pritožbo prejel dne 2.11.2010 in jo dne 3.11.2010 odstopil Državni revizijski komisiji, ki je vlogo prejela dne 4.11.2010.

Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije) izhaja, da je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja. V primeru, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže, kot je to storil v konkretnem primeru, lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo mora nasloviti na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vložiti pri njej.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je pritožbo prejela od naročnika kot odstopljeno dokumentacijo, in sicer po pošti dne 4.11.2010 (kot prilogo dopisu št. 506-O/10, z dne 2.11.2010). Državna revizijska komisija pritožbe ni prejela od vlagatelja neposredno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj pritožbo, št. 349-JN/10, z dne 29.10.2010, naslovil na naročnika, ki jo je prejel dne 2.11.2010.

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je vlagatelj izpodbijani sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 26.10.2010, kar vlagatelj v pritožbi tudi sam navaja in med strankama ni sporno. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN je pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo možno vložiti na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo.

V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP) (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) in upoštevajoč prvi odstavek 137. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) glede vročanja pooblaščencem, je rok za vložitev pritožbe začel teči 27.10.2010 (sreda), iztekel pa se je tretji dan, 29.10.2010 (petek).

V drugem odstavku 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je določeno, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pritožbo vložil dne 29.10.2010, torej znotraj roka oziroma še pravočasno, hkrati pa ugotavlja, da je zaradi podatkov o naslovniku, zapisanih na ovojnici, pošiljka prispela k naročniku in ne k Državni revizijski komisiji. Iz drugega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je razvidno, da se v primeru pošiljanja vloge priporočeno po pošti "šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena"; torej je bila pritožba glede na podatke, ki so bili navedeni na ovojnici, izročena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji pritožbo odstopil 3.11.2010, ta pa je pritožbo in dokumentacijo, odstopljeno po pošti, prejela 4.11.2010. Državna revizijska komisija je odstopljeno pritožbo torej prejela po poteku tridnevnega roka iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija morala presoditi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti ali očitne pomote vložnika (tu: vlagatelja) iz osmega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelja v konkretnem primeru zastopa odvetnik (pooblaščenec), zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti vložnika (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464). Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da niso izpolnjeni niti pogoji za uporabo instituta očitne pomote vložnika, saj so na ovojnici navedeni podatki o naročniku kot naslovniku, vloga (pritožba z dne 29.10.2010) pa tudi sicer ni bila naslovljena na Državno revizijsko komisijo, temveč na naročnika (prim. Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464; prim. Vrhovno sodišče RS v sklepih št. II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007). Pritožbe Državna revizijska komisija ni prejela niti v vednost.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija prejela odstopljeno dokumentacijo (in s tem pritožbo) od naročnika po datumu, ki je bil določen kot zadnji, po katerem bi se štelo, da je pritožba vložena pravočasno (tj. po 29.10.2010), vložitve pa po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče pripisati ne očitni pomoti ne nevednosti vložnika (tu: vlagatelja), je v obravnavanem primeru pritožbo, skladno s prvo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla kot prepozno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj s pritožbo ni uspel, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila (22. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 11.11.2010



Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Odvetnica Mirjana Kranjčevič, Tivolska cesta 38, Ljubljana
- Javni zavod Krajinski park Strunjan, Pacug 10, Portorož
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran