018-292/2010 ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila storitev "Inženiring pri načrtovanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Savaprojekt d. d. Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d., Cesta Krških žrtev 59, 8270 Krško, s partnerji Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana in LG inženiring, družba za inženiring in svetovanje d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetnik Drago šribar, Dalmatinova ulica 5, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.11.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5000 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.6.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila storitev po odprtem postopku za "Inženiring pri načrtovanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško". Naročnik je objavil predhodno informativno obvestilo (dne 22.4.2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN3246 in dne 27.4.2010 v Uradnem glasilu EU pod št. objave 2010/S 81-121393), razpis za predmetno javno naročilo pa je objavil dne 24.6.2010 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN5488/2010, in dne 29.6.2010 v Uradnem glasilu EU pod št. objave 2010/S 123-188265.

Naročnik je dne 16.9.2010 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega izbral ponudnika DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je ponudnike o izbiri obvestil z dokumentom "Obvestilo o izidu javnega naročila", ravno tako z dne 16.9.2010.

Vlagatelj je na naročnika dne 20.9.2010 naslovil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 24.9.2010.

Vlagatelj je dne 29.9.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o izidu javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Vlagatelj najprej navaja kršitve naročnika v zvezi z vpogledom, saj naj mu naročnik ne bi dovolil vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je ta označil kot poslovno skrivnost, in sicer v pogodbo o delu, sklenjeno med izbranim ponudnikom in strokovnjakom z izkušnjami na področju jedrskih objektov v zadnjih 5 letih, ter v osebne podatke (ime in priimek) navedenega strokovnjaka. Po vlagateljevem mnenju je to groba kršitev postopkovnih pravil, zaradi česar bi moral biti postopek izbire razveljavljen. Vlagatelj kot drugo kršitev naročnika navaja, da naj ta ne bi preveril, ali je navedenemu strokovnjaku reference potrdila pooblaščena oseba, saj naj bi po vĂ"denju vlagatelja J.K., ki je reference potrdil, ne bil odgovorna oseba Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: NEK) za zastopanje družbe niti za potrjevanje referenc. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika spričo neustrezno potrjenih referenc nepopolna in bi kot takšna morala biti izločena. Tudi vlagateljev tretji očitek se nanaša na navedenega strokovnjaka, in sicer navaja, da je ta zaposlen pri NEK, zaradi česar je vlagatelj prepričan, da nima soglasja ali dovoljenja delodajalca za opravo s pogodbo o delu dogovorjenih del, ki naj bi bila po vlagateljevem mnenju konkurenčna njegovemu delu v NEK. Vlagatelj posledično meni, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovemu pogoju o razpolaganju s kadrom z izkušnjami na področju jedrskih objektov.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 14.10.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je pri vpogledu v skladu z 22. členom Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) zagotovil, da je izbrani ponudnik lahko varoval svoje interese, zaradi česar je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika razen v pogodbo o delu s prijavljenim kadrom, ki jo je imel izbrani ponudnik že prej označeno kot poslovno skrivnost, ter v osebne podatke (ime in priimek) prijavljenega kadra, kar je izbrani ponudnik zahteval na samem vpogledu. Naročnik meni, da je s tem ravnal v skladu z ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije. Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek v zvezi z ocenjevanjem referenc in navaja, da ni nikjer izrecno navedel, kdo je lahko podpisnik referenčnega posla, ter da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil ustrezno izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec z navedbami referenc. Naročnik navaja, da iz izpisa sodnega/poslovnega registra, ki ga je vlagatelj priložil kot dokaz, ni razvidno, da so le navedene osebe lahko podpisniki referenčnih potrdil, ter da ni razloga, da bi podvomil v pristnost reference. Glede vlagateljevega zadnjega očitka naročnik navaja, da predmet naročila (inženiring) ni konkurenčna dejavnost NEK (proizvodnja električne energije), ter da se lahko ponudnik skladno s 45. členom ZJN-2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval soglasja delodajalca v primeru, da se ponudnik sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ter da vlagatelju ni uspelo izkazati, da bi imel kader iz ponudbe izbranega ponudnika kakršnokoli konkurenčno klavzulo glede zaposlitve, zaradi česar naročnik tudi to vlagateljevo navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 18.10.2010, obvestil, da želi postopek revizije nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ter četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z vpogledom.

Kot izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbe, z dne 24.9.2010, je bil vlagatelju omogočen vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, razen v pogodbo o delu s prijavljenim kadrom, ki je imela oznako zaupno, in v ime in priimek navedenega kadra na obrazcu P-2 "Prijava".

Državna revizijska komisija je v zvezi z možnostjo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov že večkrat zavzela stališče, da je naročnikovo ravnanje pri tem potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2, v povezavi z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1). Medtem ko se načelo transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2 nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, pa vprašanje varstva podatkov ter vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 22. člen ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne; tako mora naročnik kot zaupne varovati podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in podatke, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). ZGD-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. V drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je dalje določeno, da se za poslovno skrivnost, ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Tako so po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 (v vsakem primeru) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Iz citiranih zakonskih določb je razvidno, da se načelo preglednosti in s tem povezano vprašanje javnosti nanaša predvsem na postopek oddaje javnega naročila kot celoto, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, ki predstavlja specifičen del celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, poseben status. Zanjo namreč veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki so v skladu z zakonom tajni. Poseben status ponudbene dokumentacije je razumljiv, saj se ponudniki v ponudbi zelo podrobno predstavijo naročniku in razkrijejo številne podatke, ki lahko za njih predstavljajo poslovno skrivnost ali kakšne druge zaupne podatke, kot na primer osebne podatke ponudnikove kadrovske strukture ipd. Čeprav so postopki oddaje javnih naročil že načeloma javni in je izbor najugodnejšega ponudnika podvržen večjemu nadzoru, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju, so javna naročila kljub temu zasnovana na razmerju zaupanja med naročnikom in sodelujočimi ponudniki. Zato morajo imeti ponudniki zagotovilo, da lahko naročniku posredujejo katerekoli relevantne podatke, katerih razkritje bi bilo za njih lahko škodljivo, ne da bi pri tem tvegali, da jih bo naročnik posredoval nepooblaščenim tretjim osebam. Za odpiranje trga javnih naročil in zagotavljanje pogojev poštene konkurence je namreč pomembno, da naročniki ne razkrivajo tistih informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi bile lahko uporabljene za izkrivljanje konkurence (prim. sodbo Sodišča EU v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji). Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da bi naročnik pri procesnem dejanju vpogleda ravnal v nasprotju z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami. Glede osebnih podatkov (imena in priimka) prijavljenega kadra ter pogodbe o delu, sklenjene med slednjim in izbranim ponudnikom, je naročnik, po mnenju Državne revizijske komisije, upravičeno štel, da gre najmanj za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni ne zatrjeval niti izkazal, da sporni podatki ne bi mogli šteti za objektivno poslovno skrivnost, oziroma zakaj ne bi mogli biti določeni kot takšni, temveč je navajal le, da "ni mogel preveriti, ali je takšna pogodba sploh sklenjena in podpisana s strani obeh strank in niti ne preveriti njene vsebine in preveriti, ali je ta prijavljeni kader to sploh zmožen in sposoben nuditi ter nenazadnje, ali mu je to s strani njegovega delodajalca tudi dovoljeno", pri čemer Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj tudi z vpogledom v ime in priimek spornega kadra ter v pogodbo med njim in izbranim ponudnikom ne bi mogel dobiti odgovora na citirana vprašanja.

Prav tako za sporne podatke ni mogoče podati zaključka, da se uvrščajo v kategorijo javnih podatkov po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 (cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril). Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji (8. točka Navodil ponudnikom) kot merilo za izbiro določil "ekonomsko najugodnejšo ponudbo" oziroma kombinacijo meril cena (maks. št. točk 90), reference (maks. št. točk 8) in sistem kakovosti (maks. št. točk 2). Vlagatelju vpogled ni bil omogočen le v ime in priimek kadra, s katerim izbrani ponudnik izkazuje izpolnjevanje naročnikovega pogoja iz razpisne dokumentacije, da mora imeti ponudnik v kadrovski sestavi tudi enega univ.dipl.inž. z izkušnjami na področju izvajanja projektov na področju jedrskih objektov v zadnjih petih letih, ter v pogodbo med izbranim ponudnikom in tem kadrom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti podatki ne sodijo med podatke, ki bi skladno z 22. členom ZJN-2 morali biti javni, zato vlagatelju ni uspelo izkazati, da bi mu naročnik vpogled v te podatke moral omogočiti.

Glede na navedeno je izpolnjevanje naročnikovega pogoja v zvezi s spornim kadrom v ponudbi izbranega ponudnika preverila Državna revizijska komisija sama in v ta namen vpogledala v razpisno dokumentacijo in ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v 7. točki Navodil ponudnikom ("Preverjanje sposobnosti") med pogoji pod 7. točko med drugim določil:
"Ponudnik mora zagotoviti skupino v stalni sestavi, ki jo sestavljajo najmanj:
- â??
- univ.dipl.inž. z izkušnjami na področju izvajanja projektov na področju jedrskih objektov v zadnjih petih letih;
- ..."
Za dokazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja je naročnik določil: Ponudnik navede ustrezne referenčne posle v obrazec P-2 Prijava, točka 2.3.2 Ostali člani skupine ter potrdi s pisnim referenčnim potrdilom naročnika referenčnega posla ali žigom in podpisom naročnika referenčnega posla v točki 2.3.2 Ostali člani skupine v obrazcu P-2 Prijava (kjer je to zahtevano).".

Na obrazcu P-2 ("Prijava") razpisne dokumentacije je naročnik v točki 2.3 "Podatki o zaposlenih", v podtočki 2.3.2 "Ostali člani skupine" zahteval podatke o "Univ.dipl.inž. z izkušnjami na področju izvajanja projektov na področju jedrskih objektov v zadnjih petih letih" in predvidel izpolnitev:
â"˘ tabele s podatki o kadru (Predvidena vloga pri poslu, Priimek, Ime, Zaposlen pri, Državljanstvo, Delovne izkušnje v letih (Skupno/Na področju jedrskih objektov/Pri ponudniku), Osnovna izobrazba, Znanje jezikov)
â"˘ ter tabele s podatki o referenčnem poslu (Zaporedna številka reference, Izvajalec referenčnega posla, Skupna vrednost posla v EUR brez davka, Opis posla s katerim izkazuje izkušnje na področju jedrskih objektov v zadnjih petih letih, Datum začetka in končanja posla, Kontaktna oseba pri naročniku referenčnega posla, ki lahko potrdi referenco, Podpis in žig naročnika referenčnega posla).

Državna revizijska komisija iz ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta kot kader "univ.dipl.inž. z izkušnjami na področju izvajanja projektov na področju jedrskih objektov v zadnjih petih letih" navedel J.R. ter zanj ustrezno izpolnil zahtevane tabele s podatki. Izbrani ponudnik je, skladno z določilom tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, po katerem se lahko gospodarski subjekt za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, predložil tudi veljavno pogodbo o delu med njim in navedenim kadrom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval obravnavanega kadrovskega pogoja naročnika, zato je njegove navedbe s tem v zvezi zavrnila kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika spričo neustrezno potrjenih referenc nepopolna in bi kot takšna morala biti izločena.

Naročnik je v že zgoraj citiranih določilih razpisne dokumentacije (obrazec P-2, točka 2.3.2) zahteval, da se referenčni posel, s katerim ponudnik izkazuje usposobljenost navedenega kadra, potrdi na način, da se navede "Kontaktna oseba pri naročniku referenčnega posla, ki lahko potrdi referenco" ter "Podpis in žig naročnika referenčnega posla".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika iz tabele pod zaporedno št. 6 na obrazcu P-2 (prijava) ugotovila, da je ta kot reference pri kadru J.R. navedel 5 referenčnih poslov, katerih naročnik je bil NEK. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v polju tabele, kjer je bila zahtevana kontaktna oseba pri naročniku referenčnega posla, ki lahko potrdi referenco, naveden J.K. ter njegova e-pošta in telefon, v polju, kjer je zahtevan podpis in žig naročnika, pa je (nečitljiv) podpis in žig NEK.

Državna revizijska komisija je glede na vlagateljev dvom v izpolnjevanje naročnikove zahteve v zvezi s podpisom sporne reference od naročnika referenčnega posla (NEK), skladno z določilom tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, zahtevala dodatna pojasnila (dopis z dne 9.11.2010) in zaprosila za potrditev, da je gospod J.K., ki je sporno referenco podpisal, kontaktna oseba pri naročniku referenčnega posla, ki lahko potrdi referenco. NEK je dodatna pojasnila posredoval z dopisom, z dne 11.11.2010 (podpisan s strani zakonitih zastopnikov), v katerem potrjuje, da je J.K. vodja Službe proizvodnje v NEK in je kot tak kontaktna oseba pri naročniku referenčnega posla v referenci za gospoda J.R., saj se slednja nanaša na posle, v katerih je J.R. sodeloval kot delavec v NEK v Službi proizvodnje.

Glede na to, da se je vlagateljev dvom nanašal zgolj na obličnost reference (in ne na njeno vsebino), Državna revizijska komisija ugotavlja, da pridobljeno dodatno pojasnilo odpravlja dvom v verodostojnost in ustreznost potrjene reference s strani NEK kot naročnika spornega referenčnega posla, zaradi česar je potrebno obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija v zvezi z zadnjim vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na to, da bi moral imeti sporni kader soglasje ali dovoljenje delodajalca za opravo s pogodbo o delu dogovorjenih del, pojasnjuje, da je skladno z določilom 4. člena ZRPJN pristojna za zagotavljanje pravnega varstva ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, kršitve, ki jih navaja vlagatelj, pa so izven domene postopka oddaje javnega naročila in kršitev določil o javnem naročanju (očitki se nanašajo na kršitve Zakona o delovnih razmerjih), zato se Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti do njih ne more opredeliti. V kolikor je vlagatelj mnenja, da je prišlo do kršitev pravil delovnopravne zakonodaje, mora to uveljavljati pred drugimi pristojnimi organi.

Ker vlagatelju v postopku revizije ni uspelo izkazati resničnosti zatrjevanih trditev, je Državna revizijska komisija njegov zahtevek v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov plačane takse ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15.11.2010




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Odvetnik Drago šribar, Dalmatinova ulica 5, 8270 Krško
- ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, 1000 Ljubljana
- DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran