018-287/2010 Dom starejših občanov Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava blaga za zdravstveno nego" - sklop 2, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM STAREJšIH OBČANOV LJUBLJANA BEŽIGRAD, Komanova ulica 1, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12.11.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.08.2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 26.08.2010, pod oznako NMV 1302/2010.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 010-1735, z dne 21.09.2010, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo v 2. sklopu (ostali zdravstveni material) oddal ponudniku SIMPS´S d.o.o., Motnica 3, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 22.09.2010 zahteval od naročnika, da mu dovoli vpogled v ponudbe vseh sodelujočih ponudnikov. Vpogled v ponudbe je bil opravljen dne 27.09.2010, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 28.09.2010, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za artikel, ki ga je ponudil izbrani ponudnik v 2. sklopu pod zaporedno številko 6 (Senzor testni za glukometer Accu Chek Aviva sc A50). Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal dne 30.09.2010.

Zoper naročnikovo izbiro najugodnejšega ponudnika v 2. sklopu je vlagatelj dne 01.10.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj povzema dotedanji potek postopka ter navaja, da je naročnik v 2. sklopu pod zap. št. 6 razpisal artikel Senzor testni za glukometer Accu Chek Aviva SC A50, z enoto mere kos in zahteval 60 takšnih kosov. Kot zatrjuje vlagatelj, je izbrani ponudnik pod sporno postavko ponudil artikel po ceni 0,5220 EUR brez DDV, v skupni vrednosti 31,32 EUR. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo, v skladu s katero so morali ponudniki ponuditi 60 škatel, vsaka izmed njih pa je morala vsebovati po 50 testnih senzorjev. Vlagatelj še navaja, da je sporni artikel dobavljal naročniku in da je naročnik v obdobju enega leta (od 15.08.2009 do 15.08.2010) kupil 2.350 testnih senzorjev. Vlagatelj poudarja, da je naročnik pri izbiri naredil napako, saj pred odločitvijo ni preveril ustreznosti ponujenih količin. Kot še navaja vlagatelj, bi moral naročnik pri spornem artiklu ugotoviti, da gre za neobičajno nizko skupno vrednost, ki je od vlagateljeve (ki se je uvrstil na drugo mesto) nižja za 43 krat.
Vlagatelj opozarja tudi na določilo sedmega odstavka 14. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki naročnika zavezuje, da mora izračun ocenjene vrednosti v primeru javnih naročil za blago ali storitve temeljiti na dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu. Kot poudarja vlagatelj, je naročnik od vlagatelja v obdobju od 15.08.2010 do 01.10.2010 kupil 600 identičnih testnih trakov, kar pomeni, da bo v enem letu potreboval 4.800 testnih trakov.
Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu razveljavi in zahteva povrnitev stroškov vplačane revizijske takse, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 13.10.2010 izdal sklep št. 010-1948, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Kot navaja naročnik, je v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zapisal, da so morali ponudniki, skladno z razpisno dokumentacijo, pri izpolnjevanju predračuna podati ceno za posamezno enoto mere, katera vključuje tudi morebitne popuste, rabate in podobno ter jo pomnožiti s količino. Naročnik še zatrjuje, da je navedena embalaža pri opisu artiklov le okvirna, saj je od ponudnikov zahteval količino glede na enoto mere. Tudi sicer, še poudarja naročnik, je bil podatek o porabljeni količini blaga v zadnjem letu znan le vlagatelju in ga naročnik ni zapisal v razpisni dokumentaciji.
Naročnik še navaja, da je pri izračunu ocenjene vrednosti upošteval določilo sedmega odstavka 14. člena in pri tem upošteval tako opravljene istovrstne nabave kot tudi vse spremembe.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 14.10.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da obrazložitev naročnika ne utemeljuje zavrnitve zahtevka za revizijo. Kot poudarja vlagatelj, je pri opisu spornega artikla podana oznaka SC A 50, kar pomeni škatla s 50 enotami artikla. Ker je v rubriko enota mere (EM) naročnik zapisal oznako kos, se zahteva nanaša na škatlo s 50 artikli. Vlagatelj še navaja, da naročnikova zahteva oziroma opis spornega ni podana okvirno, saj bi bile v tem primeru ponudbe med seboj neprimerljive oziroma bi se ponudnik, ki bi ponudil škatlo z 10 artikli uvrstil pred tiste ponudnike, ki bi ponudili škatlo s 50 kosi.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.10.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21.10.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 29.10.2010 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Zahtevano dodatno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 02.11.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zlasti zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker naj bi izbrani ponudnik za enega izmed artiklov iz 2. sklopa (Ostali zdravstveni material), in sicer za artikel pod zaporedno št. 6 (Senzor testni za glukometer Accu Chek Aviva sc A50), ponudil ceno za en kos in ne za eno škatlo (s petdesetimi artikli), kot je zahtevala razpisna dokumentacija.

Naročnik je v 16. členom Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal:

"Predračun izpolnite tako, da vpišete cene za posamezno enoto mere, ki vključuje morebitne popuste, rabate in podobno in jo pomnožite s količino".

Naročnik je v razpisno dokumentacijo za vsakega izmed štirih razpisanih sklopov predložil Ponudbene predračune. V Ponudbene predračune je naročnik zapisal zaporedno številko posameznega razpisanega blaga, opis artikla, enoto mere in okvirno količino, ponudniki pa so morali izpolniti tri prazne rubrike oziroma vpisati še 1. "tip, znamko, proizvajalca in podobno", 2. "Ceno za enoto mere" in 3. "Skupno vrednost brez DDV".

Naročnik je v Ponudbeni predračun 2. sklopa (Ostali zdravstveni material), in sicer pod zaporedno številko 6 zapisal:

"Zap. št.: 6
Opis artikla: SENZOR TESTNI ZA GLUKOMETER ACCU CHEK AVIVA, SC A 50
EM: KOS
Okvirna količina: 60
Tip, znamka, proizvajalec in podobno:
Cena za enoto mere:
Skupna vrednost brez DDV:"

Med strankama v tem postopku očitno ni spora o tem, da je izbrani ponudnik ponudil ceno za en kos razpisanega artikla (in ne cene za petdeset takšnih kosov). Medtem, ko naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik na ta način ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo, pa nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik ponuditi ceno za eno enoto pakiranja oziroma ceno za škatlo, ki vsebuje 50 testnih senzorjev.

Pregled predračuna pokaže, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v rubriko cena na enoto mere (EM) vpišejo bodisi ceno za eno škatlo (SC), bodisi ceno za en zavoj (ZAV) ali pa ceno za en kos (KOS), za en komad (kom) ali za en meter (M). Iz predračuna je mogoče tudi ugotoviti, da je naročnik v primeru, če je za posamezen artikel predvidel tudi embalažo oziroma navedel, koliko takšnih artiklov naj bi se nahajalo v (eni) škatli, razen pri spornem artiklu, zahteval vpis cene za eno škatlo (SC). Glede na to, da je naročnik pri vseh preostalih artiklih iz izpodbijanega sklopa, pri katerih je navedel tudi pakiranje, zahteval vpis cene za takšno pakiranje (če je npr. navedel "SC A 50", je zahteval vpis cene za eno škatlo s petdesetimi artikli), je sicer mogoče domnevati, da je pri vpisu enote mere v sporni postavki prišlo do pomote. Ker pa je naročnik zahteval od ponudnikov, da za naveden artikel vpišejo ceno za en kos in ne za eno škatlo (kar je izbrani ponudnik tudi storil), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Iz navedenega razloga prav tako ne more biti upoštevano vlagateljevo zanašanje na naročnikove predhodne nabave spornega artikla oziroma vlagateljevo zatrjevanje, "da je naročnik od vlagatelja v obdobju od 15.08.2010 do 01.10.2010 nabavil 600 identičnih testnih trakov, kar naj bi pomenilo, da bo v enem letu potreboval 4.800 testnih trakov". Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 6. členu Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker je torej izbrani ponudnik, skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, v postavki št. 6 ponudil ceno za en kos artikla (in ne za 50 artiklov), je bilo potrebno zavrniti tudi (nadaljnji) vlagateljev očitek, s katerim zatrjuje, da naj bi izbrani ponudnik v sporni postavki ponudil neobičajno nizko ceno (v smislu 49. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ponudniki v obravnavanem primeru z ocenjeno vrednostjo predmetnega javnega naročila niso bili seznanjeni in da vlagatelj ne more odločati o tem, kakšno količino posameznega blaga potrebuje naročnik. Tudi sicer so pravila (metode) za izračun ocenjene vrednosti, ki so določena v 14. členu ZJN-2, namenjena zlasti preprečevanju izogibanja osnovnim pravilom javnega naročanja ter opredeljevanju dolžnih postopkovnih ravnanj naročnika, iz sedmega odstavka 14 člena pa izhaja, da mora izračun ocenjene vrednosti v primeru javnega naročila za blago, ki je dostopno na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, upoštevati ne le dejansko vrednost istovrstnih naročil v zadnjih 12 mesecih temveč tudi spremembe količin, ki so nastale po predhodnem naročilu.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12.11.2010



mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- DOM STAREJšIH OBČANOV LJUBLJANA BEŽIGRAD, Komanova ulica 1, Ljubljana
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- SIMPS´S d.o.o., Motnica 3, Trzin
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran