018-269/2010 NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prevzem blata/mulja iz čistilne naprave komunalnih odpadnih vod Centralne čistilne naprave Maribor", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu GORENJE SUROVINA, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor in KOGAL KARLI UDOVIČIČ, s.p., Vrbova pot 2, šentilj v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 11. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 16. 8. 2010 se v delu, v katerem je vlagatelj predlagal razveljavitev:

- razpisne dokumentacije v 13. točki 7. člena Navodil za izdelavo ponudbe, ki se glasi: "Da je ponudnik predložil kopijo dovoljenja za obdelavo odpadka 19 08 05 v skladu z veljavno evropsko zakonodajo. Ponudnik mora biti tudi končni prevzemnik odpadka.",
- razpisne dokumentacije v zadnjem stavku zadnjega odstavka 9. člena Navodil za izdelavo ponudbe, ki se glasi: "Pri določitvi skupne ponudbene cene je potrebno upoštevati strošek prevoza do odjemnega mesta, in sicer za ceno 0,50 EUR/t/km x razdalja v km.",
- postopka oddaje javnega naročila, ker bo storitve prevoza opravljal naročnik in ker postopek oddaje javnega naročila razpisuje in izvaja naročnik,

zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 2. 7. 2010 pod št. objave JN5759/2010, objavil obvestilo o javnem naročilu "Prevzem blata/mulja iz čistilne naprave komunalnih odpadnih vod Centralne čistilne naprave Maribor".
Vlagatelj je pred potekom roka, določenega za prejem ponudb, z vlogo z dne 16. 8. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik objavil razpis za javno naročilo z namenom prevzema blata/mulja iz komunalnih odpadnih vod Centralne čistilne naprave Maribor. S takšno dikcijo je naročnik po mnenju vlagatelja zgrešil bistvo, ki je odstranitev odpadka (blata/mulja), ki nastaja pri čiščenju komunalnih vod. Dejstvo je namreč, da Zakon o varovanju okolja v zvezi z odpadki uporablja pojmovno zvezo "ravnanje z odpadki", ki jo določa s pojmi "zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje" (4. točka tretjega odstavka 3. člena), pri čemer je poudarek na slednjem (odstranitvi kot končnem smotru ravnanja). Pojem prevzem oziroma prevzemanje ni vključen in ga zakon tudi ne pozna. Enako dikcijo vsebuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki jo razširi še s pojmoma "posredovanje in trgovina" (prvi odstavek 1. člena), pri čemer je značilno, da zbiranju odpadkov, ki nikakor ni predelava in odstranitev, priredi sopomenko "prevzemanje" (deseti odstavek 3. člena), kot prevzemnika odpadkov pa opredeli tudi trgovca (15. odstavek 3. člena). Slednjega uredba razume kot "osebo, ki kot dejavnost kupuje odpadke od drugih imetnikov odpadkov in jih nato brez razvrščanja ali predhodnega skladiščenja zaradi zagotavljanja njihove obdelave prodaja" (17. odstavek 3. člena). Naročnik v navodilih za izdelavo ponudbe sicer implicitno nakaže, da želi odstranitev odpadka, s tem, ko v 13. točki 7. člena navodil določi, da mora imeti ponudnik dovoljenje za obdelavo odpadka s klasifikacijsko številko 19 08 05, v skladu z veljavno evropsko zakonodajo. Naročnik je prav tako določil, da mora biti ponudnik končni prevzemnik odpadka. Pojmovna zveza "končni prevzemnik odpadka" pa ni definirana in je ni moč razložiti niti z uporabo uredbe ali zakona. Ne glede na navedeno nedoslednost pa nesporno velja, da je postavljanje navedenega pogoja v nasprotju z racionalnostjo poslovanja, saj izloča iz razpisa vsa podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov, posredovanjem ali trgovanjem z odpadki, sama razlika prevzema pa je za naročnika popolnoma irelevantna. Glavni namen naročnika je oddaja odpadka iz čistilne naprave, prevzemnik pa mora v vsakem primeru z njim ravnati skladno z zakonodajo, ekonomsko logiko in pričakovanji naročnika. Ni racionalno, da že naročnik določi, da mora biti ponudnik končni prevzemnik in obdelovalec (predelovalec ali odstranjevalec) odpadka. Dopuščanje, da je prevzemnik katerokoli, ki ga predvideva uredba, bi po mnenju vlagatelja gotovo zagotovilo nabor celovitejših in predvsem konkurenčnejših ponudb. Pojasnilo naročnika na portalu, dne 23. 7. 2010, da bo ravno izključevanje zbiralcev odpadkov povečalo transparentnost, po mnenju vlagatelja ni obrazloženo in ni utemeljeno, saj je dejstvo ravno nasprotno. Omejevanje dostopa ponudnikov oziroma njihovih rešitev nujno zmanjšuje konkurenčnost ponudb oziroma naročniku slabša pričakovane cenovne pogoje za oddajo naročila.

Vlagatelj je dalje navajal, da je v nasprotju z ZJN-2 dejstvo, da naročnik v primeru oddaje skupne ponudbe več ponudnikov (organiziranih v konzorcij) zahteva, da morajo vsi gospodarski subjekti (ponudniki, vključeni v konzorcij) izpolnjevati pogoje iz 43., 44. in 45. člena ZJN-2.

Vlagatelju je sporen tudi 9. člen navodil, ki določa, da bo prevoze blata/mulja vršil naročnik, stroške pa bo moral kriti ponudnik. Poleg tega pogoji za obračun prevozov izkazujejo izrazito nekonkurenčne (visoke) cene prevozov, ki jih povsem netržno določa naročnik in s tem ponudniku onemogoča pripravo optimalne ponudbe za naročnika. Naročnik je na portalu javnih naročil dne 4. 8. 2010 pojasnil, da prevozi niso del javnega naročila, kar pa je po mnenju vlagatelja v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Naročnik je namreč podjetje v mešani javno zasebni lasti in ne more neposredno brez podelitve koncesije opravljati nalog za Mestno občino Maribor oziroma v okviru javne gospodarske službe, ki jo izvaja. To pomeni, da je bil prevoz, kot nujna sestavina javnega naročila, neupravičeno podeljen vnaprej določenemu izvajalcu brez javnega razpisa. Takšno ravnanje pomeni bistvene kršitve določil ZJN-2, saj je vrednost prevozov v trajanju izvedbe javnega naročila višja od mejne vrednosti, določene v 12. členu ZJN-2. Okvirna cena, ki izhaja iz vprašanja potencialnega ponudnika z dne 3. 8. 2010, navedeno le potrjuje. Nesporno dejstvo je, da Centralna čistilna naprava Maribor oziroma njeno obratovanje povzroča stranski produkt blato/mulj, ki je v lasti Mestne občine Maribor, nikakor pa ne v lasti naročnika. Zato se kot sporno pojavlja tudi vprašanje, kako je lahko podjetje v mešani lasti sploh naročnik za predmetno javno naročilo, saj ni imetnik odpadka in ne more potrjevati evidenčnega lista v skladu z Uredbo o ravnanji z odpadki. V nobenem primeru pa ne more biti naročnik prednostno obravnavan pri določitvi prevoznika. Gre za netransparenten postopek in gotovo glede na nekonkurenčno postavljeno ceno prevoza ne zasleduje obveznega načela racionalnosti.

Naročnik je s sklepom, št. 35/2010, zahtevku za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj izpodbijal naročnikov pogoj v 10. členu navodil, da mora vsak gospodarski subjekt v skupni ponudbi izkazati sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti (dovoljenje za obdelavo odpadka 19 08 05 v skladu z veljavno evropsko zakonodajo) ter kadrovsko in tehnično sposobnost, ugodil. V preostalem delu je naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.

Naročnik je glede revizijskih očitkov v zvezi z določitvijo pogoja za obdelavo odpadkov in za končni prevzem odpadkov pojasnil, da uredba v 11. točki 3. člena uporablja pojem "prevzemnik odpadkov", v 5. točki 3. člena pa pojem "obdelava odpadkov", ki vključuje tako predelavo odpadkov kot odstranjevanje odpadkov. Naročnik ne vidi nobenih razlogov, po katerih bi bil ta javni razpis v nasprotju s to uredbo.

V zvezi z 9. členom navodil, ki določa, da bo prevoze odpadka do prevzemnega mesta opravil naročnik sam, je naročnik odgovoril, da ponudnik napačno razlaga, da bo ponudnik plačal stroške prevoze. Stroške bo plačal naročnik. Da se bo ta strošek upošteval pri merilu, pa je po mnenju naročnika normalno, saj bi v nasprotnem primeru ponudnik lahko ponudil zelo oddaljeno lokacijo z zelo nizko ceno za končno obdelavo odpadka, naročnika pa bi bremenili nesorazmerno visoki stroški prevoza na to oddaljeno lokacijo. Naročnik zagotavlja ustrezna tehnična sredstva in proste kapacitete za prevoz odpadka do mesta končne obdelave, ki ga bo ponudil ponudnik. Oddaljenost mesta končne obdelave od čistilne naprave pa bistveno vpliva na skupne stroške ravnanja z odpadkom, saj je pri strukturi cene treba upoštevati tudi ta strošek. Da bi bili vsi ponudniki v enakopravnem položaju, je naročnik določil, da v ceni, ki jo ponudijo, zajamejo še fiksne stroške za prevoz do mesta končne obdelave v višini 0,50 EUR za tono na kilometer. Te stroške je naročnik določil na osnovi predhodno izvedenega odprtega postopka javnega naročanja, objavljenega na portalu javnih naročil, za prevoz podobnih materialov. Navedba vlagatelja, da so ti stroški nesorazmerno visoki, ni z ničemer utemeljena. Negospodarno pa bi bilo, da bi naročnik določil, da morajo ponudniki prevzeti odpadek na sami čistilni napravi, saj ima naročnik sam proste kapacitete za prevoz do ustreznega mesta končne obdelave. Navedba vlagatelja, da naročnik ni lastnik odpadka čistilne naprave, ni v nobeni povezavi s tem javnim naročilom in ni potrebno razlagati odnosa med Mestno občino Maribor in naročnikom. Naročnik je javno podjetje, kot tako vpisano v sodni register in kot naročnik v seznamu naročnikov pri Ministrstvu za finance.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 9. 2010 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 10. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 21. 10. 2010 podal dodatna pojasnila.

Vlagatelj je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 21. 10. 2010 podal pojasnilo in dokazilo v zvezi z izpolnjevanjem pogoja po predložitvi dovoljenja za obdelavo odpadkov.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je naročnik zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev ponudnikov v skupnem nastopu (konzorciju) ugodil, zahtevek za revizijo presodila le v preostalem delu.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik v postopku javnega naročanja ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), s tem, ko je v razpisni dokumentaciji, v 13. točki 7. člena Navodil za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), zahteval naslednji pogoj: "Da je ponudnik predložil kopijo dovoljenja za obdelavo odpadka 19 08 05 v skladu z veljavno evropsko zakonodajo. Ponudnik mora biti tudi končni prevzemnik odpadka."

Državna revizijska komisija je najprej ugotovila, da so bila zvezi z navedenim pogojem, v okviru obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5759/2010, dne 14. 7. 2010 in 23. 7. 2010, objavljena naslednja vprašanja potencialnega ponudnika in odgovori naročnika:

"Vprašanje: V 7. členu na 6. strani razpisne dokumentacije navajate, da mora biti ponudnik končni prevzemnik odpadka. Kaj to pomeni, da se na razpis lahko prijavi samo predelovalec kot glavni ponudnik, oziroma obrazložite izraz končni prevzemnik"

Odgovor: Končni prevzemnik je tisti, na katerega glasi dovoljenje za obdelavo odpadka.

Vprašanje: Na 4. vprašanje z dne 14.07.2010 ste odgovorili, da je končni prevzemnik tisti, na katerega glasi dovoljenje za obdelavo odpadka. Zakaj mora biti končni prevzemnik obdelovalec odpadka, saj lahko blato prevzame tudi npr. zbiralec, ki odpadek posreduje na odstranjevanje, sploh če gre za ugodnejšo rešitev" Zanima me ali se lahko na razpis prijavita dva ponudnika s skupno ponudbo" Če da, ali morata oba ponudnika biti končna prevzemnika oziroma obdelovalca odpadka ali pa le eden" Zanima nas tudi če morata (v primeru skupne ponudbe) oba ponudnika priložiti vsa zahtevana potrdila iz razpisne dokumentacije (izjave, dovoljenjaâ??). Pod pogojem, da se lahko prijavita oba ponudnika, ali je v tem primeru potrebno priložiti pogodbo o skupnem poslovno-tehničnem sodelovanju na razpisu.

Odgovor: Ponudnik mora biti končni prevzemnik odpadka predvsem iz razloga racionalizacije in transparentnosti celotnega procesa. V primeru skupne ponudbe mora vsak gospodarski subjekt predložiti dokazila in izpolnjevati pogoje, navedene v 10. členu navodil za izdelavo ponudbe."

Kot izhaja iz vlagateljevih zatrjevanj, je vlagatelju sporen pogoj po predložitvi dovoljenja za obdelavo odpadkov 19 08 05, katerega mora imeti končni prevzemnik odpadka, torej pogoj, ki se nanaša na sposobnost ponudnika za opravljanje dejavnosti, ki je predmet konkretnega javnega naročila in katerega lahko naročniki zahtevajo od ponudnikov skladno z drugim odstavkom 43. člena ZN-2 (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti). Vlagatelju je pri tem sporno, da naročnik ne omogoča konkuriranje tudi ponudnikom, ki ustrezajo definiciji prevzemnika odpadkov skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, po kateri je lahko prevzemnik odpadkov poleg obdelovalca odpadkov (ki ga zahteva naročnik in ki ima pridobljeno zahtevano dovoljenje za obdelavo odpadkov) tudi trgovec ali zbiralec odpadkov. Po mnenju vlagatelja je zato naročnikovo ravnanje neracionalno, netransparentno in zmanjšuje konkurenčnost ponudb.

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Pri tem ZJN-2 v 42. členu (razen v petem odstavku) določa obvezne pogoje, torej pogoje, ki jih ponudnik mora izpolniti v vsakem postopku oddaje javnega naročila. V določbah petega odstavka 42. člena ter določbah od 43. do 47. člena ZN-2 pa so določeni pogoji, katere naročnik lahko zahteva v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta javnega naročila. Določitev (neobveznih) pogojev je prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb pa naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Pravila javnega naročila naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje določi na način, ki zagotavlja gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev (6. člen ZJN-2), konkurenco med ponudniki (7. člen ZJN-2) in njihovo enakopravno obravnavo (9. člen ZJN-2), hkrati pa morajo biti pogoji določeni v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (10. člen ZJN-2). Pogoje za sodelovanje torej postavi naročnik, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da je za vlagatelja izpolnjevanje spornega pogoja povezano s hkratno sporno zahtevo naročnika iz 10. člena navodil, da v primeru skupne ponudbe (konzorcija) navedeni pogoj izpolnjuje vsak gospodarski subjekt posebej, katero je vlagatelj prav tako izpodbijal v zahtevku za revizijo. Kot namreč izhaja iz zahtevka za revizijo, vlagatelj namerava v postopku konkretnega javnega naročila sodelovati kot konzorcij, s predložitvijo skupne ponudbe partnerjev GORENJE SUROVINA, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor in KOGAL KARLI UDOVIČIČ, s.p., Vrbova pot 2, šentilj v Slovenskih goricah. Naročnik pa je v revizijskem postopku s sklepom št. 35/2010 v tem delu (ki se nanaša tudi na izpolnjevanje pogojev partnerjev v skupni ponudbi glede dovoljenja za obdelavo odpadkov 19 08 05) zahtevku za revizijo vlagatelja ugodil. Naročnik bo, kot je to zapisal tudi sam v obrazložitvi navedenega sklepa in kar izhaja tudi iz naročnikovega pojasnila z dne 21. 10. 2010, razpisno dokumentacijo v tem delu spremenil tako, da bodo morali osnovne pogoje za priznanje sposobnosti (ki jih določa 42. člen ZN-2) izpolniti vsi partnerji v skupni ponudbi, kadrovske, tehnične in druge pogoje (torej tudi pogoj za opravljanje poklicne dejavnosti iz 43. člena ZJN-2) pa vsi partnerji v skupni ponudbi skupaj. Naročnik je še pojasnil, da navedeno pomeni, da bo moral dovoljenje za obdelavo odpadkov predložiti vsaj eden od partnerjev v skupni ponudbi.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju navedenega vlagatelja pozvala, da pojasni, ali pogoj po predložitvi dovoljenja za obdelavo odpadka 19 08 05 izpolnjujeta oba partnerja v skupni ponudbi ali le eden. Vlagatelj je v vlogi z dne 21. 10. 2010 pojasnil, da v skladu z ZJN-2 navedeni pogoj izpolnjuje partner KOGAL KARLI UDOVIČIČ, s.p., Vrbova pot 2, šentilj v Slovenskih goricah, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov 19 08 05, o čemer je predložil tudi dokazilo, in sicer kopijo dovoljenja z dne 21. 4. 2010.

Državna revizijska komisija je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključila, da je vlagatelju odpadel pravni interes za meritorno obravnavo revizijskih očitkov, s katerimi je vlagatelj izpodbijal pogoj, da mora biti ponudnik končni prevzemnik odpadka, ki ima dovoljenje za obdelavo odpadka 19 08 05. S tem, ko je naročnik ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje navedenega pogoja partnerjev v skupni ponudbi, vlagatelju namreč ni več onemogočeno sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zato zatrjevane kršitve ne posegajo več v vlagateljev pravni položaj oziroma ekonomski interes. V postopku revizije oddaje javnega naročila je potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ker pa vlagatelj v obravnavanem primeru ne more več izkazovati, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi spornega pogoja, Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov ni meritorno presojala.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke, s katerimi je vlagatelj izpodbijal dejstvo (10. člen navodil), da bo naročnik sam opravljal prevoze blata/mulja, stroške pa bo kril ponudnik, ter očitke glede vprašanja, ali je naročnik lahko naročnik za predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija je glede navedenih revizijskih očitkov najprej ugotovila, da je potrebno pritrditi naročniku v tem, da ne drži navedba vlagatelja, da bo stroške prevoza, ki ga bo opravljal naročnik z lastnimi kapacitetami, moral kriti ponudnik. Naročnik je stroške prevoza uporabil zgolj kot okoliščino (kriterij), na podlagi katere bo ocenjeval ponudbe.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da naj bi pogoji za obračun prevozov izkazovali izrazito nekonkurenčne visoke cene prevozov in posledično onemogočali ponudniku pripraviti za naročnika optimalno ponudbo, vendar pa vlagatelj pri tem ni z ničemer dokazal, da so postavljene cene prevoza, ki jih bodo ponudniki upoštevali pri pripravi svoje ponudbe, nekonkurenčne, oziroma nasprotno, ni dokazal, kakšna bi morala biti po njegovem višina cena prevoza, da bi bila konkurenčna. S tem povezane revizijske očitke je zato potrebno kot neutemeljene (neizkazane) zavrniti.

Glede revizijskih očitkov, da naj bi bilo dejstvo, da prevoz ni del konkretnega javnega naročila, v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ZJN-2, ampak naj bi bila storitev prevoza vnaprej nezakonito podeljena določenemu izvajalcu (naročniku) brez javnega razpisa, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da gre za zatrjevanje kršitev, ki jih vlagatelj ne more uveljavljati v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Predmet konkretnega javnega naročila je namreč prevzem blata/mulja, ki ga razpisuje naročnik, medtem ko bo prevoz kot storitev opravljal naročnik sam. Kolikor pa vlagatelj meni, da je bila storitev prevoza naročniku oddana s strani Mestne občine Maribor nezakonito (v smislu, da gre za javno naročilo), pa takšne morebitne odločitve Mestne občine Maribor (kot morebitnega naročnika storitve prevoza) ne more vlagatelj izpodbijati v tem revizijskem postopku (kjer je drug naročnik in drug predmet javnega naročila). Državna revizijska komisija zato revizijskih navedb v tem delu ni presojala.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavil tudi vprašanje, kako je lahko podjetje v mešani lasti sploh naročnik za predmetno javno naročilo, saj ni imetnik odpadka in ne more potrjevati evidenčnega lista skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki. Glede navedenih očitkov je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelji ni izkazal, kako naj bi očitana kršitev posegala, in ali bi lahko posegala v njegov pravni položaj ali ekonomski interes. Četudi bi se namreč izkazalo, da bi moral konkretno javno naročilo izvesti drug naročnik, bi bil interes vlagatelja še vedno isti, t.j. da pridobi posel in izvede javno naročilo. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu ni presojala revizijskih očitkov.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo v preostalem delu (v katerem je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil) ni uspel izkazati naročnikovih kršitev. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj predlagal razveljavitev:

- razpisne dokumentacije v 13. točki 7. člena Navodil za izdelavo ponudbe, ki se glasi: "Da je ponudnik predložil kopijo dovoljenja za obdelavo odpadka 19 08 05 v skladu z veljavno evropsko zakonodajo. Ponudnik mora biti tudi končni prevzemnik odpadka.",
- razpisne dokumentacije v zadnjem stavku zadnjega odstavka 9. člena Navodil za izdelavo ponudbe, ki se glasi: "Pri določitvi skupne ponudbene cene je potrebno upoštevati strošek prevoza do odjemnega mesta, in sicer za ceno 0,50 EUR/t/km x razdalja v km.",
- postopka oddaje javnega naročila, ker bo storitve prevoza opravljal naročnik in ker postopek oddaje javnega naročila razpisuje in izvaja naročnik,

zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ni utemeljen, vlagatelj pa je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, šele po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo (z vlogo z dne 13. 9. 2010, s katero je nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo), je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila. Državna revizijska komisija namreč skladno z ustaljeno prakso vlagatelju ne more priznati stroškov v tistem delu, v katerem naročnik ugodi zahtevku za revizijo, vlagatelj pa stroške priglasi šele po naročnikovi odločitvi (ugoditvi) zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 5. 11. 2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- NIGRAD, javno komunalno podjetje d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor
- GORENJE SUROVINA, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor
- KOGAL KARLI UDOVIČIČ, s.p., Vrbova pot 2, šentilj v Slovenskih goricah
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran