018-185/2010 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC v štiriletnem obdobju od 2010 do 2014" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložile 1. družba RAIS d.o.o., Teslova 30, Ljubljana, 2. družba MAOP d.o.o., Litijska cesta 64, Ljubljana in 3. družba Hermes Softlab d.o.o., Litijska cesta 51, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 10. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 14.7.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC v štiriletnem obdobju od 2010 do 2014" oddal po odprtem postopku. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN2089/2010, z dne 16.3.2010, s popravki pod objavo št. JN2259/2010, z dne 22.3.2010.

Dne 1.7.2010 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je družbo Ixtlan Team d.o.o., Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 14.7.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepravilnosti naročnikovega ravnanja. Naročnik je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja 5.1.2. točke razpisne dokumentacije. Po vlagateljevih navedbah je družba Hermes Softlab d.o.o. predložila izjavo, da v obdobju od leta 2005 dalje proti ponudniku ni bilo unovčenih bančnih garancij, ki je imela dve prilogi. Prva priloga je bila izjava družbe Hermes Softlab d.o.o., da ni uveljavljenih jamstev ali izgubljenih pravd, ki kažejo na nezanesljivost poslovanja, druga pa je izjava Geodetske uprave RS, z dne 14.2.2005, da so bili z delom omenjene družbe zadovoljni in da jim prekinitev projekta CBN ne bodo šteli kot negativno referenco. Naročnik je v postopku preverjanja ponudbe vlagatelja preko e-pošte vlagatelju zastavil vprašanje, kdaj je bila unovčena bančna garancija družbe Hermes Softlab d.o.o. Vlagatelj je naročniku odgovoril, da je bila bančna garancija unovčena dne 26.1.2005, zaradi česar je naročnik štel, da pogoj iz 5.1.2. točke razpisne dokumentacije zaradi uveljavljenega jamstva ni izpolnjen. Vlagatelj meni, da takšna naročnikova odločitev ne vzdrži zakonske presoje. Tako ZJN-2 kot Evropska direktiva po vlagateljevih navedbah ne napeljujeta na nobene eksaktne dokaze, ki bi naročniku omogočili, da ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila na temelju velike strokovne napake. Ker gre za edino možnost izločitve ponudnika, ki ni podprta z uradnimi dokumenti, ampak je prepuščena presoji naročnika, je potrebno določbo uporabiti posebej restriktivno. Tako direktiva izpostavlja dva bistvena elementa za izločitve ponudnika: in sicer strokovna napaka mora biti zares velika, dokazno breme je na strani naročnika in dokazi morajo biti očitni. Naročnik ni izpolnil nobenega od zgornjih pogojev in je zato po vlagateljevem mnenju njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Po vlagateljevih navedbah ne samo, da naročnik ni dokazal, da je družba Hermes Softlab d.o.o. zagrešila strokovno napako, ampak je razpolagal z nasprotnim dokazom, ki ga je namensko prezrl. GURS je omenjeni družbi izdal izjavo, da je zanesljiv in korekten izvajalec oz. partner na področju informacijske tehnologije, ter da je z njenim delom zadovoljen, zaradi česar projekta ne bo štel kot negativne reference. Naročnik je po vlagateljevih navedbah vedel, da je družba Hermes Softlab d.o.o. od leta 2005, ko naj bi dobila negativno referenco, izvedla kar nekaj projektov na področju informacijskih sistemov in to uspešno. Družba Hermes Softlab d.o.o. izvaja poslovno najbolj kritične informacijske sisteme za dva organa v sestavi naročnika- Davčno upravo RS in Upravo RS za javna plačila. Poleg tega je Ministrstvo za javno upravo, ki izvaja skupna javna naročila za državne organe, dne 1.9.2005 izvedlo javno naročilo s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti v imenu večine državnih organov, tudi v imenu naročnika, in družbi Hermes Softlab d.o.o. med ostalimi priznalo sposobnost za izvajanje projektov na področju informacijskih sistemov, pet let kasneje pa mu drug državni organ, katerega pristojnost je na tem področju bolj omejena, to sposobnost odreka. Zaradi navedenega je vlagatelj upravičeno podvomil v zakonitost oddaje javnega naročila in dne 6.7.2010 v skladu z 22. členom ZJN-2 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o korespondenci med njim in naročnikom. Do vpogleda ni prišlo, saj ga je naročnik vlagatelju na naročenem sestanku odrekel, pri tam pa ni navedel nobene zakonske podlage za tako početje. Vlagatelj je zato od naročnika zahteval, da o tem izda odločbo v skladu z ZUP in navede pravno podlago za takšno postopanje ter poda ustrezen pravni pouk. Skrivanje celotne ponudbe izbranega ponudnika in njegove korespondence z naročnikom pred konkurenčnim ponudnikom, ki ga je naročnik še neupravičeno izločil iz postopka, očitno kaže trdovratno namero naročnika, da nezakonito odda izpodbijano javno naročilo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 1.7.2010, ter izda novo odločitev v skladu z razpisnimi pogoji in merili, ter izda odločbo, s katero nemudoma in v zakonskem okviru dovoli vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in njegovo korespondenco z naročnikom v zvezi z javnim naročilom.

Naročnik je dne 22.7.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je zahteva glede unovčitve bančnih garancij enopomenska in ne dopušča različnih tolmačenj in bi v primeru, da bi to zahtevo tolmačil tako, da bi ugodili vlagateljevemu predlogu za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, dejansko kršil določbo tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Poleg tega je odgovorna oseba partnerja v konzorciju vlagatelja Hermes Softlab d.o.o. s podpisom izjave o sodnih odločbah, uveljavljanju jamstev ali izgubljenih pravdah, dane pod materialno in kazensko odgovornostjo, zavedujoč se opozorila v tej izjavi, podala neresnično in zavajajočo izjavo, na podlagi katere jo je bil naročnik v skladu z g) točko 3. odstavka 43. člena ZJN-2 in 1. odstavka 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti. Ob tem naročnik pripominja, da je imel vlagatelj od objave obvestila o javnem naročilu do izteka roka za oddajo ponudbe več kot mesec dni časa, da se je seznanil z razpisno dokumentacijo in v kolikor bi imel pomisleke v zvezi z njenimi zahtevami, bi lahko naročnika zaprosil za dodatna pojasnila, zoper vsebino razpisne dokumentacije pa bi lahko vložil revizijski zahtevek. Glede vlagateljevih ugovorov o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo naročnik navaja, da je organiziral vpogled dne 13.7.2010 ob 13 h. Ker pa vlagatelj ni konkretiziral suma, zaradi katerega je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je naročnik vlagateljevo zahtevo za revizijo zavrnil. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Z vlogo z dne 29.7.2010 je vlagatelj nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 4.8.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.8.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 10.8.2010 je izbrani ponudnik predložil vlogo na Državno revizijsko komisijo, ki jo je posredovala vlagatelju v izjasnitev.

Državna revizijska komisija je prav tako na Geodetsko upravo RS naslovila dopis številka 018-185/2010-7 z dne 17. 8. 2010, za poizvedbo razlogov za unovčitev bančne garancije.

Dne 23.8.2010 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo podal izjasnitev glede vloge izbranega ponudnika, v kateri navaja, da vstop stranskega intervenienta v pravdo ne more izboljšati položaja naročnika, ampak mora sprejeti pravdo v tistem stanju v katerem je, ko vstopi.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 5.1.2 točke razpisne dokumentacije izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega vprašanja v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo, v obrazložitev zaključnega računa za leto 2004, rebalans proračuna 2005 in poročilo Svetovne banke, ki so javno dostopni na spletu, odgovor GURS z dne 25. 8. 2010. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik v okviru poglavja št. 5. Pogoji in merila za izbiro ponudbe predmetne razpisne dokumentacije pod 5.1.2. točko postavil zahtevo, da ne sme biti uveljavljenih jamstev ali izgubljenih pravd, ki kažejo na nezanesljivost poslovanja in dosedanjih slabih izkušenj pri poslovanju (večkratne neustrezne dobave, izkazano ponavljanje napak pri storitvah glede na pogodbene pogoje ali bistvene kršitve določb pogodb z naročnikom). Pri tem je naročnik v okviru pojasnil razpisne dokumentacije, dne 13.4.2010 objavljenih na Portalu javnih naročila pod št. objave JN2089/2010, v odgovoru na vprašanje enega izmed ponudnikov pojasnil, da mora vsak partner v primeru skupne ponudbe omenjeni pogoj izpolniti. Na podlagi 3.4.7. točke razpisne dokumentacije pa je moral ponudnik podati izjavo, da proti njemu ni bila izdana pravnomočna sodna odločba, ki bi kazala na ponudnikovo nestrokovnost in izjava ponudnika, da od leta 2005 dalje proti njemu ni uveljavljenih jamstev ali izgubljenih pravd, ki kažejo na nezanesljivost poslovanja. Zahtevane podatke je moral ponudnik podati z izpolnitvijo Izjave, ki je Priloga 5 razpisne dokumentacije.

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja in naročniku pritrjuje, da družba Hermes Softlab d.o.o. ni podala ustrezne izjave o sodnih odločbah, uveljavljanju jamstev in izgubljenih pravdah, kakor tudi ne ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogoja iz 5.1.2. točke razpisne dokumentacije. Med strankama je namreč nesporno, da je bila dne 26.1.2005 s strani naročnika Geodetske uprave RS unovčena bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kakor to tudi izhaja iz pisne korespondence preko elektronske pošte med naročnikom in vlagateljem. Vlagatelj pri tem zatrjuje, da izjava Geodetske uprave RS izkazuje dejstvo, da kljub unovčitvi bančne garancije vlagatelj ni nezanesljiv izvajalec, kar pa po oceni Državne revizijske komisije ne dokazuje dejstva, da je bila bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru izpolnitve pogodbe, sklenjene z Geodetsko upravo RS, neupravičeno unovčena in da je s tem vlagatelj svoje pogodbene obveznosti izpolnil. Bančna garancija namreč za naročnika predstavlja zavarovanje in z njeno izdajo banka prevzema obveznost nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji (1. odstavek 1083. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978), ki se uporablja na podlagi 2. odstavka 1061. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, z nadaljnjimi spremembami). V obravnavanem primeru iz predložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali je šlo za unovčenje pogojne ali nepogojne garancije, kljub temu pa njeno unovčenje dokazuje dejstvo, da vlagatelj svojih pogodbenih obveznosti v predvidenem roku ni uspel izpolniti. Vlagatelj ni z ničemer dokazal, da je bila bančna garancija neupravičeno unovčena, prav tako ni sprožil ustreznega postopka zoper takšno ravnanje. Pri tem tudi vlagateljevo sklicevanje na neskladnost točk 5.1.2. in 3.4.7. razpisne dokumentacije ne spremeni dejstva, da je bila proti vlagatelju unovčena bančna garancija, s čimer vlagatelj ne izpolnjuje naročnikovega pogoja o prepovedi uveljavljanja jamstev ali izgubljenih pravd, ki kažejo na nezanesljivost poslovanja. Prav tako je za presojo predmetnega spora irelevantna naročnikova razlaga razpisne dokumentacije v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka, da je imel v mislih uveljavljanje jamstev oz. bančnih garancij ločeno od podpogoja uveljavitev nezanesljivosti poslovanja. Namreč bistvo bančne garancije je ravno v tem, da banka prejemniku bančne garancije oz. upravičencu poravna obveznosti v primeru, ko jih tretja oseba ob zapadlosti ne izpolni, kar zagotovo lahko kaže tudi na nezanesljivost poslovanja, saj tretja oseba svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni v skladu s pogodbenim dogovorom.

Prav tako iz letnih poročil kot tudi dopisa Geodetske uprave RS izhaja, da je bil predlog za unovčenje bančne garancije za dobro izvedbo posla poslan banki zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz krivdnih razlogov s strani izvajalca Hermes Softlab d.o.o. v treh točkah, in sicer izvedbe del, ki bi delovala na obstoječi propustnosti omrežja, roka izvedbe ter izvedbe migracij podatkov iz obstoječega v nov sistem v okviru projekta. Državna revizijska komisija se pri tem ni spuščala v utemeljenost in neutemeljenost razlogov za unovčenje bančne garancije in ugotavljanje, ali je pri izvedbi projekta res prišlo do strokovne napake s strani družbe Hermes Softlab d.o.o. Dejstvo je, da bančna garancija ne bi bila unovčena, če bi bile pogodbene obveznosti s strani omenjene družbe v celoti izpolnjene. Poleg tega tudi vlagatelj dejstvu, da naj bi bila bančna garancija neupravičeno unovčena, ni ugovarjal in slednjega ne izpodbije niti izjava Geodetske uprave RS, da je bila z vlagateljevim delom zadovoljna. Iz izjave namreč ne izhaja, da so bili razlogi za neizpolnitev pogodbenih obveznosti na strani Geodetske uprave RS, ampak je na podlagi izjave mogoče sklepati ravno nasprotno. Naročnik je v svoji izjavi z dne 14.2.2005 pojasnil, da do dogovora za redefinicijo projekta med izvajalci ni prišlo, zaradi česar je projekt ustavil in skladno z razpisno dokumentacijo, pogodbo ter s predvidenim postopkom Svetovne banke, bančno garancijo unovčil. Unovčenje bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je po oceni Državne revizijske komisije možen pokazatelj nezanesljivosti poslovanja, ki se ne odraža zgolj v strokovnih napakah, kakor to poskuša izpostaviti vlagatelj, ampak tudi v bistvenih kršitvah pogodbenih določb, kakor je to primeroma navedel naročnik v razpisni dokumentaciji. Okoliščine, da je naročnik odstopil od pogodbe in unovčil bančno garancijo, dokazujejo dejstvo, da je bila družba Hermes Softlab d.o.o. kot vlagatelj pri svojem poslovanju na projektu Modernization of Real Estate Information System nezanesljiva in da je kršila pogodbena določila, česar ne more izpodbiti niti vlagateljevo sklicevanje na postopanje preostalih naročnikov v drugih postopkih javnega naročanja, ki so mu usposobljenost za izvrševanje svoje dejavnosti v celoti priznali. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega presodila, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 5.1.2. točke razpisne dokumentacije, iz razloga uveljavljenih jamstev in s tem kršitvijo 3.4.7. točke razpisne dokumentacije, ocenil za nepopolno in jo na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Glede na to, da je vpogled v ponudbeno dokumentacijo akcesorna pravica v razmerju do naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in glede na to, da je Državna revizijska komisija naročnikovemu ravnanju pritrdila, da je vlagateljevo ponudbo upravičeno kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, vlagatelj svojega položaja ne more več spremeniti. Državna revizijska komisija je sicer že zavzela stališče, da je vpogled v zahtevano dokumentacijo vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanih omejitev) takrat, ko le-ta potrebuje podatke zaradi vložitve zahtevka za revizijo, saj je sicer prikrajšan pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva, saj zaradi pomanjkanja podatkov ne more napisati kvalitetnega in z dokazi podkrepljenega revizijskega zahtevka. Za presojo zakonitosti kakršnekoli odločitve naročnika je namreč bistveno, da ima tisti, ki se pritožuje, na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih lahko na to navaja dejstva in dokaze, ki utemeljujejo njegove navedbe (sklep št. 018-019/2010-2). Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da v obravnavanem primeru zoper izbranega ponudnika ni bilo uveljavljeno jamstvo, ki bi kazalo na nezanesljivost njegovega poslovanja. Upoštevaje navedeno dejstvo, utemeljenost oz. neutemljenost pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, po oceni Državne revizijske komisije na spremembo naročnikove odločitve ne more več vplivati. Tudi v primeru, da bi bil vlagatelju vpogled omogočen, svojega pravnega položaja ravno zaradi prej ugotovljenega dejstva (da zoper izbranega ponudnika ni bilo uveljavljeno jamstvo, vlagateljeva ponudba pa je bila ravno iz tega razloga izločena) ne bi mogel več spremeniti. Na podlagi navedenega, je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer povračilo stroškov za plačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru glede na vrednost predmetnega javnega naročila upoštevaje tretji odstavek 12. člena ZJN-2 objava v Uradnem listu Evropske unije ni bila obvezna. Upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZPRJN je za predmetni postopek zadoščala taksa v višini 5000,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 8. 10. 2010
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- RAIS d.o.o., Teslova 30, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana,
- Ixtlan Team d.o.o., Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran