018-252/2010 športno rekreacijski center Tivoli

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), v po predsednici senata Vidi Kostanjevec, Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataši Jeršič kot članic senata ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "Rekonstrukcija bazenske tehnike šolskega bazena v Centralnem kopališču Tivoli" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik Ponirek Zvonko Rajterič s.p., Ulica bratov Mernikov 7, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika športno rekreacijski center Tivoli, Celovška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.10.2010

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. JN 17/2010, z dne 15.09.2010.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.07.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 22.07.2010, pod št. objave JN6596/2010.
Po pregledu in postopku ocenjevanja prispelih ponudb je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 18.08.2010 kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Makro 5 investicije d.o.o., Kidričeva 46, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 26.08.2010 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, katero je naročnik dne 31.08.2010 s sklepom zavrgel.
Vlagatelj je dne 02.09.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da so ponudbe izbranega ponudnika, kakor tudi ponudbe ostalih ponudnikov, ki so se po merilu najnižje cene uvrstili pred ponudbo vlagatelja nepopolne.
Naročnik je dne 15.09.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 18.08.2010, prejel dne 21.08.2010, kar je razvidno iz poštne povratnice in zavrača navedbo vlagatelja, da je odločitev o oddaji javnega naročila prejel šele dne 23.8.2010.
Vlagatelj je dne 23.09.2010 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri navaja, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Odločitev o oddaji javnega naročila se mora skladno z ZJN-2 vročiti po pravilih osebnega vročanja, kot to izhaja iz ZUP. Vlagatelj je fizična oseba, zato bi morala biti odločitev vročena njemu osebno. Dne 21.08.2010 je odločitev o oddaji javnega naročila sprejela žena vlagatelja, ki ni pri vlagatelju zaposlena, niti ni bila pooblaščena za sprejem pisanj (njen podpis je razviden iz poštne povratnice) in jo je vlagatelju predala šele v ponedeljek dne 23.08.2010. Ker je prišlo do pomote pri vročanju v smislu 98. člena ZUP se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem, ko je vlagatelj dokument dejansko prejel in rok za vložitev zahtevka za revizijo teče od tega dne dalje.
Vlagatelj še navaja, da je bila vročitev opravljena v soboto, kar je v nasprotju z ZJN-2 in ZUP. Vlagatelj predlaga zaslišanje grafologa, ki bo potrdil, da podpis na poštni povratnici z dne 21.08.2010 ni vlagateljev ter zaslišanje vlagatelja in njegove žene, ki bosta potrdila, da je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel dne 23.08.2010.
Naročnik je z dopisom z dne 12.10.2010 odstopil spisovno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija izpostavlja določilo drugega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list št. 128/96 s spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) skladno s katerim mora naročnik o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. ZJN-2 v zvezi z vročanjem odločitve o oddaji javnega naročila napotuje na uporabo določil Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 126/07 s spremembami; v nadaljevanju ZUP). Na podlagi prvega odstavka 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v roku desetih dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Odločitev o oddaji javnega naročila predstavlja dokument od katerega teče rok za vložitev pravnega sredstva, zato je potrebno uporabiti pravila ZUP, ki veljajo za osebno vročanje. Namreč, skladno z določilom 86. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.
Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.
Osebno vročanje je obvezno tedaj, ko s prejemom dokumenta začne teči rok za vložitev pravnega sredstva, oziroma kadar z dnem vročitve za naslovnike nastane obveznost nekaj storiti ali dopustiti, oziroma ko s prejemom dokumenta naslovnik pridobi določeno pravico in za njeno izvrševanje začne teči določen rok s prejemom dokumenta. Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje, da je bila vročitev opravljena. Dokument od katerega teče rok za vložitev pravnega sredstva se mora naslovniku posredovati v zato namenjeni (modri) ovojnici z oznako AR, v katerem je opozorilo na pravno posledico, da v kolikor osebi pisanja ni bilo mogoče vročiti, se po preteku 15 dnevnega roka upošteva domneva vročitve.
Državna revizijska komisija po pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik posredoval odločitev o oddaji javnega naročila dne 20.08.2010 zgolj priporočeno s povratnico (roza kartonček, na kateri ni pouka o pravni fikciji), na poštni povratnici pa je kot datum prejema dan 21.08.2010 s podpisom.
Vlagatelj je podjetnik posameznik kar pomeni, da se morajo pisanja po 86. členu ZUP vročiti njemu osebno v predpisani modri ovojnici z oznako AR, ki vsebuje pravni pouk o nastopu fikcije vročitve. Dosledno osebno vročanje v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP pomeni, da mora biti opravljena vročitev pisanja osebno naslovniku in lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame nastopijo pravne posledice iz 4. odstavka 87. člena ZUP. To pomeni, da se mora ob dejstvu, da pisanja naslovniku osebno ni mogoče vročiti (če ni ugotovljeno, da bi bil odsoten), pisanje vrniti na pošto njegovega prebivališča, v poštenem predalčniku, na vratih stanovanja oziroma na drugem primernem mestu, pa je potrebno pustiti sporočilo o tem, da se spis nahaja na pošti ter da ga mora tam prevzeti v 15. dneh, tudi z opozorilom na pravne posledice iz 4. odstavka 87. člena ZUP.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da vročitev ni bila opravljena skladno z določilom 79. člena ZJN-2, saj vlagatelju ni bila osebno vročena. Določilo 12. člena ZRPJN veže pričetek roka za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema odločitve o oddaji javnega naročila, ki se ponudnikom vroča po pravilih ZUP za osebno vročanje. V konkretnem primeru zaradi nepravilne vročitve odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče ugotoviti pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, saj dejstvo prejema pisanja po pravilih osebne vročitve iz ZUP (bodisi s podpisom vlagatelja na modri ovojnici AR o prejemu pisanja, bodisi, da bi bila nastopila fikcija vročitve po preteku 15 dni zaradi nezmožnosti osebne vročitve naslovniku) sploh ni nastalo. Zato je potrebno ugotoviti, da v obravnavanem primeru rok za vložitev zahtevka za revizijo še ni pričel teči in posledično zahtevka za revizijo z dne 02.09.2010 ni mogoče označiti kot prepoznega.
Namreč v konkretnem primeru ni izkazano dejstvo, da bi vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel skladno z ZJN-2, ki po novem v drugem odstavku 79. člena ZJN-2 določa, da se morajo odločitve o oddaji javnega naročila vročiti po pravilih osebnega vročanja iz ZUP. Ob navedenem je potrebno šteti, da rok za vložitev zahtevka za revizijo sploh ni pričel teči. Posledično tudi ni mogoče ugotoviti, da bi bil vlagatelj v pravici do vložitve pravnega sredstva prekludiran.
Upoštevajoč ugotovljeno (da rok za vložitev zahtevka za revizijo iz razloga nepravilne vročitve sploh ni pričel teči) Državna revizijska komisija ni preverjala dejstev, ki jih navaja vlagatelj v pritožbi (da je pisanje dne 21.08.2010 prejela žena, da je bil vlagatelj odsoten in je odločitev o oddaji javnega naročila prejel šele 23.08.2010, da žena ni pooblaščena za prejem pisanja, da je bilo vročeno v soboto) in posledično ni izvajala dokazovanja le-teh, saj za presojo pravočasnosti vloženega zahtevka za revizijo v konkretnem primeru niso bistveni.
V posledici zapisanega, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, zato je pritožbi skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. JN 17/2010, z dne 15.09.2010, ter odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.10.2010



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- športno rekreacijski center Tivoli, Celovška cesta 25, Ljubljana,
- Makro 5 investicije d.o.o., Kidričeva 46, Koper,
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran