Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-260/2010 Splošna bolnišnica Murska Sobota

    Številka: 018-260/2010-3
    Datum sprejema: 14. 10. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec, članice Miriam Ravnikar šurk in članice mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava projektne dokumentacije za izgradnjo novega Urgentnega centra v Splošni bolnišnici Murska Sobota" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je zoper ravnanje pooblaščenega naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: naročnik), vložil vlagatelj ATRIJ Gradbeni inženiring, d. o. o., Gajska ulica 39, 9233 Odranci (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), dne 14. oktobra 2010 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 01. septembra 2010, se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje zadevnega javnega naročila tako, da se razveljavi naročnikova "ODLOČITEV O PREKINITVI POSTOPKA JAVNEGA NAROČANJA", številka JN-V-18-09/ST-08-, sprejeta dne 26. avgusta 2010.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 09. novembra 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava projektne dokumentacije za izgradnjo novega Urgentnega centra v Splošni bolnišnici Murska Sobota", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 09. aprila 2010 in sicer pod številko objave JN2867/2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo), v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 71, pa dne 13. aprila 2010 (in sicer pod številko dokumenta 106698). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 17. maja 2010 (pod številko objave JN3921/2010), dne 25. maja 2010 (pod številko objave JN4225/2010), dne 01. junija 2010 (pod številko objave JN4464/2010) in dne 02. junija 2010 (pod številko objave JN4566/2010). Dodatne informacije so bile v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 71, objavljene dne 13. aprila 2010 (pod številko dokumenta 106698), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 97, dne 20. maja 2010 (pod številko dokumenta 145887), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 101, dne 27. maja 2010 (pod številko dokumenta 152831), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 106, dne 03. junija 2010 (pod številko dokumenta 160066) in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 108, dne 05. junija 2010 (pod številko dokumenta 163056).

    Naročnik je dne 06. avgusta 2010 sprejel sklep številka JN-V-18-09/ST-04- (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda vlagatelju. Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 14. avgusta 2010.

    Naročnik je dne 26. avgusta 2010 sprejel "ODLOČITEV O PREKINITVI POSTOPKA JAVNEGA NAROČANJA", številka JN-V-18-09/ST-08- (v nadaljnjem besedilu: odločitev o prekinitvi postopka), ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 27. avgusta 2010.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 01. septembra 2010 na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, z dne 01. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel dan kasneje. V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o prekinitvi postopka, pa tudi, da naročnik vlagatelju povrne stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik odločitev o prekinitvi postopka (v neskladju z ZJN-2) izdal že po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, da jo je izdal brez ustrezne pravne podlage (brez pisnega opozorila oziroma brez vloženega zahtevka za revizijo), podredno pa opozarja, da je odločitev o prekinitvi postopka nezakonita, ker ne vsebuje zahtevanih vsebin (predvsem navedbe razlogov).

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka JN-V-18-09/ST-09-06, z dne 02. septembra 2010, poimenovanim "[d]opolnitev zahtevka za revizijo", pozval, da svoj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v višini 5.000,00 EUR. Vlagatelj je omenjeni poziv, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 03. septembra 2010, isti dan pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo z dne 03. septembra 2010, poimenovano "PLAČILO TAKSE ZA REVIZIJSKI ZAHTEVEK", skupaj s prilogo ("SKB NET â??Informacija o plačilu").

    Naročnik je dne 17. septembra 2010 sprejel sklep številka JN-V-18-09/ST-09-07 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je odločitev o prekinitvi postopka poslal vsem ponudnikom v roku, ko odločitev o oddaji naročila še ni bila pravnomočna, da je na podlagi prejetega (pisnega) opozorila preveril navedbe vlagatelja opozorila in sprejel odločitev o prekinitvi postopka, pa tudi, da je z obrazložitvijo, ki jo je navedel v odločitvi o prekinitvi postopka, zadostil določbam ZJN-2.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 22. septembra 2010, dne 27. septembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 27. septembra 2010, poimenovano "NADALJEVANJE ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", ki jo je po vsebini razumeti kot obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka JN-V-18-09/ST-10, izdanega dne 28. septembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 09. aprila 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije in objave v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Ker iz objave v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije izhaja "VI.5)DATUM ODPOšILJANJA TEGA OBVESTILA:" "9.4.2010", se (ne glede na dejstvo, da je bilo obvestilo o javnem naročilu v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije objavljeno dne 13. aprila 2010) upoštevaje šesto poglavje Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), zlasti drugi odstavek 57. člena, drugi in tretji odstavek 58. člena ter 59. člen, kot pravno relevantna za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (uporabe pravega materialnega zakona) izkaže objava na Portalu javnih naročil. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2 pa je bilo (na Portalu javnih naročil) objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila "naročnik v neskladju z 80. členom ZJN-2 izdal nezakonito Odločitev o prekinitvi postopka javnega naročanja", saj je najprej sprejel odločitev o oddaji javnega naročila vlagatelju, po njeni pravnomočnosti (dokončnosti) pa odločitev o prekinitvi postopka.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sicer utemeljena navedba vlagatelja, da zoper odločitev o oddaji naročila "nobeden od ponudnikov ni vložil pravnega varstva" (v smislu zahtevka za revizijo), ni pa utemeljen sklep vlagatelja, da je bila (v trenutku izdaje odločitve o prekinitvi postopka) naročnikova odločitev o oddaji naročila že "pravnomočna" (dokončna). Ob pregledu odstopljene dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudniku KUBICO DOMINO ARHITEKTI, d. o. o., Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik KUBICO DOMINO ARHITEKTI) odločitev o oddaji naročila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročena dne 09. avgusta 2010, naročnik pa je dne 13. avgusta 2010, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke, prejel vlogo ponudnika KUBICO DOMINO ARHITEKTI, z dne 11. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 11. avgusta 2010), ki jo je po vsebini šteti kot
    - zahtevo za vpogled v izbrano ponudbo in celotno spisovno dokumentacijo,
    - zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila,
    - pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika (po drugem odstavku 79. člena ZJN-2).
    Ker je bila ponudniku KUBICO DOMINO ARHITEKTI, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, naročnikova vloga številka JN-V-18-09/ST-06-05, z dne 18. avgusta 2010, ki jo je po vsebini šteti za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, smiselno pa tudi za zavrnitev izdaje spremenjene oziroma nove odločitve o oddaji naročila na podlagi pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika, vročena dne 19. avgusta 2010, bi rok za vložitev zahtevka za revizijo ponudniku KUBICO DOMINO ARHITEKTI (upoštevaje zadnji stavek tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) iztekel po tem, ko je naročnik sprejel odločitev o prekinitvi postopka (slednja je bila, kot je bilo to zapisano že doslej, sprejeta dne 26. avgusta 2010). Na navedena dejstva tako upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja tudi naročnik, ko navede, da "je dne 26.8.2010 sprejel Odločitev o prekinitvi postopka" "in jo poslal vsem ponudnikom v roku, ko še sklep o odločitvi javnega naročanja ni bil pravnomočen" (predzadnji odstavek na strani 2). V posledici navedenega torej naročnik z izdajo odločitve o prekinitvi postopka ni spreminjal "pravnomočne odločitve" (o oddaji naročila), kakor to v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) zatrjuje vlagatelj.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da niso utemeljene niti vlagateljeve navedbe, po katerih "naročnik v zakonitem roku po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila s strani ponudnikov ni prejel nobenega pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika skladno s 2. odstavkom 79. člena ZJN-2" (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo). Po podatkih, ki izhajajo iz spisa zadeve, je namreč ponudnik KUBICO DOMINO ARHITEKTI vlogo z dne 11. avgusta 2010 vložil v (zakonitem) roku iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2, torej v petih dneh od dneva prejema odločitve o oddaji naročila (odločitev o oddaji naročila je bila ponudniku KUBICO DOMINO ARHITEKTI, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročena dne 09. avgusta 2010, naročnik pa je dne 13. avgusta 2010, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke, prejel vlogo ponudnika KUBICO DOMINO ARHITEKTI z dne 11. avgusta 2010). V posledici navedenega tako tudi ni mogoče slediti zaključku vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) ugotavlja, da je v konkretnem primeru "naročnikova prekinitev postopka po že sprejeti odločitvi o oddaji naročila" "brez pisnega opozorila ponudnika" "nedopustna in v nasprotju z namenom in vsebino 80. člena ZJN-2".

    Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta "zgolj podredno" opozarja, da je "naročnikova Odločitev o prekinitvi postopka javnega naročila nezakonita, ker ne vsebuje zahtevanih vsebin (predvsem navedbe razlogov) skladno z določbami tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije".

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo odločitev o prekinitvi postopka, pri tem pa ugotovila, da je naročnik svojo odločitev, da prekine postopek oddaje zadevnega javnega naročila, utemeljil na sledeč način: "Naročnik prekinja postopek javnega naročanja skladno z določbo 2. odstavka 80. člena ZJN-2, ki nalaga, da ni potrebno navesti posebnih razlogov za prekinitev postopka javnega naročanja. Naročnik kljub temu ugotavlja, da obstajajo take okoliščine v postopku vezane na vsebine opisov predmetnega naročila, da je primerno postopek prekiniti in ga tako zaključiti".

    Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih zapisala, da ima prekinitev postopka v primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po tem, ko je predložene ponudbe že odprl in pregledal (torej po poteku roka za predložitev ponudb, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru), enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb. Slednji institut je urejen v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je med drugim določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, da mora takoj pisno obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek, da mora obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ, pa tudi, da mora to odločitev poslati v objavo na portal javnih naročil. Upoštevaje četrti odstavek 80. člena ZJN-2 (ki opredeljuje notifikacijsko dolžnost v primeru javnih naročil, ki presegajo tako imenovane evropske vrednostne pragove), je za ponudnike pomembno, da so pisno obveščeni o naročnikovi odločitvi, da javnega naročila ne odda ali da začne nov postopek oddaje javnega naročila, pri čemer morajo biti seznanjeni z razlogi, ki so vodili naročnika pri sprejemu odločitve o neoddaji javnega naročila.

    Čeprav ZJN-2 ločeno obravnava prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, pri čemer pri prekinitvi postopka ne določa nobenih posebnih ravnanj naročnika, pri zavrnitvi vseh ponudb pa od naročnika zahteva nekatera minimalna dolžnostna ravnanja (obrazložitev, notifikacija), je že upoštevajoč načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ki v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar vključuje tudi zahtevo, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, odločitve naročnika pa obrazložene, treba zaključiti, da je naročnik omenjeno načelo dolžan upoštevati tudi pri prekinitvi postopka oddaje javnega naročila (v zvezi s tem primerjati 5. člen ZJN-2). Odločitev o prekinitvi postopka (drugi odstavek 80. člena ZJN-2) namreč predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila, s katero naročnik v primeru, ko jo sprejme po predložitvi ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka v tej fazi postopka oddaje javnega naročila povzroči enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je ponudnikom tudi v tem primeru treba zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno zgolj s spoštovanjem načela transparentnosti javnega naročanja in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila (smiselno zelo podobno je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-169/2010-5, z dne 09. avgusta 2010).

    Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da (upoštevaje tudi obrazložitev sklepa številka 018-147/2010-10, ki ga je Državna revizijska komisija sprejela dne 30. julija 2010) naročnik "uživa širok preudarek, saj lahko tudi zaradi lastne napake (pomanjkljivo pripravljena razpisna dokumentacija) oceni, da je potrebno postopek prekiniti" (del drugega odstavka na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa obenem naročnika opozarja, da lahko postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika le pod pogojem, da (je izkazano, da) je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti še načela enakopravne obravnave in načela transparentnosti, ki iz njega izhaja. Načelo enakega obravnavanja vseh ponudnikov in načelo preglednosti sta namreč, kot je v več svojih sodbah zapisalo Sodišče Evropske unije, temelja direktiv Evropske unije s področja postopkov oddaje javnih naročil, kršitev načela transparentnosti (preglednosti) pa pomeni kršitev pravice ponudnikov do ustreznih informacij. širok preudarek, ki ga v odločitvi o zahtevku za revizijo omenja naročnik, je zato razumeti na način, da lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika iz (vrste) različnih razlogov, vendar pa morajo biti ti razlogi (z namenom zagotavljanja spoštovanja načela enakega obravnavanja vseh ponudnikov in načela preglednosti, posledično pa tudi preizkusa spoštovanja omenjenih načel) v odločitvi, s katero naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, ustrezno (jasno in nedvoumno) pojasnjeni oziroma predstavljeni. V kolikor namreč razlogi, ki so naročnika napeljali na odločitev, da postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, niso ustrezno (jasno in nedvoumno) pojasnjeni oziroma predstavljeni, tudi ni mogoče preizkusiti, ali je naročnik zagotovil, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov. Sodišče Evropske unije je tako že v več svojih sodbah opozorilo, da mora naročnik v primeru, ko se odloči zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe, kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem takšne odločitve, spoštovati temeljna pravila prava Evropske unije, zlasti še načela, vsebovana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (na kratko: PDEU), katera zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju Evropske unije (v zvezi s tem pogledati sodbo Sodišča Evropske unije, dne 18. junija 2002 sprejeto v zadevi številka C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs- GmbH (HI) proti mestu Dunaj, zlasti točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika (celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake), vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, posebej še načela enake obravnave (v zvezi s tem pogledati sklep Sodišča Evropske unije, dne 16. oktobra 2003 sprejet v zadevi številka C-244/02, Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki, zlasti točka 36). Upoštevaje navedeno mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek prekine brez izbire najugodnejšega ponudnika, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 80. člena ZJN-2, temveč mora pri tem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi razloga, kot je zapisan v naročnikovi odločitvi o prekinitvi postopka (naročnik v njej "ugotavlja, da obstajajo take okoliščine v postopku vezane na vsebine opisov predmetnega naročila, da je primerno postopek prekiniti in ga tako zaključiti"), ni mogoče ugotoviti, ali je naročnik s sprejemom odločitve o prekinitvi postopka zagotovil, da niso ustvarjene okoliščine, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov (vlagatelja). Razlog je namreč napisan zelo splošno in nekonkretizirano. Iz njega tako ne izhaja niti katere so tiste okoliščine v postopku, zaradi katerih je primerno postopek prekiniti (in zaključiti), niti na katere "vsebine opisov predmetnega naročila" so vezane. Res je sicer, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo razlog, zaradi katerega je sprejel odločitev o prekinitvi postopka, natančneje pojasnil (in konkretiziral), vendar pa vlagatelj s takšno natančnejšo pojasnitvijo razloga (in njegovo konkretizacijo) v odločitvi o prekinitvi postopka ni bil seznanjen (čeprav bi moral biti). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pri presoji naročnikove odločitve o prekinitvi postopka izhajala (zgolj) iz (splošnega in nekonkretiziranega) razloga, kot je naveden v njej, ne pa iz natančnejših pojasnil razloga, kot so navedena v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva mora namreč naročnik ponudnikom razloge, ki so ga vodili pri sprejemu odločitve o neoddaji javnega naročila, predstaviti že v postopku oddaje javnega naročila, ne pa šele v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila.

    Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko ni obrazložil odločitve, da prekine postopek oddaje zadevnega javnega naročila, kršil drugi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 (prekinitev postopka ima namreč v primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po tem, ko je predložene ponudbe že odprl in pregledal, enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb), 8. členom ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 9. členom ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 01. septembra 2010, ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila tako, da je razveljavila naročnikovo "ODLOČITEV O PREKINITVI POSTOPKA JAVNEGA NAROČANJA", številka JN-V-18-09/ST-08-, sprejeto dne 26. avgusta 2010.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne "vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila, kot so specificirani v priloženem stroškovniku" (torej "taksa" "5.000,00 EUR"), pa tudi "vse morebitno dodatne nastale stroške" v roku 15 dni po pravnomočnosti odločitve, v primeru zamude pa še zakonite zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne po pravnomočnosti odločitve dalje.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potreben strošek, nastal z revizijo, priznala strošek potrebne plačane takse (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitno dodatne nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 14. oktobra 2010


    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije































    Vročiti:
    - SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota
    - ATRIJ Gradbeni inženiring, d. o. o., Gajska ulica 39, 9233 Odranci
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran