Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-209/2010 INFRA, d. o. o. ter HESS, d. o. o.

    Številka: 018-209/2010-17
    Datum sprejema: 15. 10. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice senata mag. Nataše Jeršič, članice senata Miriam Ravnikar šurk in članice senata Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina, katerega zastopa odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INFRA, d. o. o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem, ter HESS, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. oktobra 2010 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka 1/2010, z dne 15. julija 2010.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.960,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 06. aprila 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "[i]zvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 07. aprila 2010 (pod številko objave JN2728/2010), v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 69, pa dne 09. aprila 2010 (in sicer pod številko dokumenta 103186). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 14. aprila 2010 (pod številko objave JN3012/2010), dne 23. aprila 2010 (pod številko objave JN3296/2010), dne 07. maja 2010 (pod številko objave JN3613/2010) in dne 11. maja 2010 (pod številko objave JN3694/2010). Dodatne informacije so bile v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 74, objavljene dne 16. aprila 2010 (pod številko dokumenta 109442), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 82, dne 28. aprila 2010 (pod številko dokumenta 121884), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 90, dne 08. maja 2010 (pod številko dokumenta 134004), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 92, pa dne 12. maja 2010 (pod številko dokumenta 137092).

    Naročnik je dne 15. julija 2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 1/2010 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel 9 pravočasnih ponudb, da se kot najugodnejši izbere ponudnik "JV CGP, d.d. + HIDROTEHNIK d.d.., CGP d.d. (vodilni partner), Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), vlagateljeva ponudba pa se izloči.

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 20. julija 2010, dne 23. julija 2010 oziroma dne 26. julija 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel vlagateljevo vlogo številka L5-R 19/2010, poimenovano "ZAHTEVA ZA VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA", z dne 22. julija 2010.

    Vlagatelj je dne 30. julija 2010 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel dne 02. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo
    - zatrjuje, da mu je bila z onemogočanjem vpogleda v celotno izbrano ponudbo prekršena pravica do učinkovitega pravnega varstva in pravica do poštenega sojenja, kršena pa je bila tudi določba 22. člena ZJN-2, vključno z načelom transparentnosti,
    - zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepopolno iz razloga, ker v njej ni bilo predložene ene strani v ponudbenem predračunu. Vlagatelj dodaja, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo opredelil kot formalno nepopolno ponudbo in ga pozval, naj jo dopolni, "večkrat kršil ZJN-2",
    - zatrjuje več kršitev naročnika v zvezi s preverjanjem izbrane ponudbe in sicer
    a) da gospe M. K. ni mogoče šteti za odgovornega vodjo del ne zaradi mesta v pogodbi, na katerem je navedena (skladno z vzorcem pogodbe naj bi bila namreč izvajalčev predstavnik za dela po pogodbi), ne iz razloga zakonskih zahtev in zahtev naročnika, saj teh ne izpolnjuje,
    b) da se mu upravičeno postavlja dvom, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izpolnjuje pogoj, da v zadnjih treh poslovnih letih ni posloval z izgubo,
    c) da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni mogel izkazati zahtevanih referenc,
    - za primer, da bi Državna revizijska komisija pritrdila naročniku glede izločitve njegove ponudbe, zatrjuje, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je dopustil spreminjanje izbrane ponudbe (naročnik naj bi kar sam našel rešitev, kako bo odpravil nepravilnost izbrane ponudbe).

    Naročnik je vlagatelja s pozivom, poimenovanim "ZADEVA: Zahteva za dopolnitev zahtevka za revizijo", z dne 03. avgusta 2010, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v višini 10.000,00 EUR. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. avgusta 2010, dne 06. avgusta 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo številka L5-NUP-R19/2010, z dne 05. avgusta 2010, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", skupaj s prilogo.

    Naročnik je dne 12. avgusta 2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, obenem pa odločil, da se zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, ne ugodi (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
    - zatrjuje, da je ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker v njej ni bilo predložene ene strani v ponudbenem predračunu. Naročnik dodaja, da je vlagatelj v roku predložil dopolnitev ponudbe, vendar ta ni bila ustrezna, ker je predložil dopolnitev ponudbe za celotni odsek LB-15a in v njej (v dveh postavkah) spremenil ceno za enoto,
    - zatrjuje, da iz razloga, ker vlagatelj ni izkazal popolnosti svoje ponudbe, presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o popolnosti oziroma nepopolnosti izbrane ponudbe ne bi mogla več vplivati na "položaj revizijskega zahtevka" oziroma tega položaja ne bi mogla spremeniti. Naročnik ne glede na navedeno dodaja, da
    a) je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pozval na dopolnitev ponudbe z dokazilom o strokovni usposobljenosti za odgovornega predstavnika za dela, navedenega v ponudbeni dokumentaciji (gospo M. K.), ta pa je zahtevano ustrezno dopolnitev ponudbe naročniku predložil v postavljenem roku,
    b) da partner v izbrani skupni ponudbi izpolnjuje pogoj, da v zadnjih treh letih ni posloval z izgubo,
    c) da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, skupaj s podizvajalci izkazuje zahtevane reference iz razpisne dokumentacije,
    - zatrjuje, da iz razloga, ker vlagatelj ni izkazal popolnosti svoje ponudbe, navedbe glede njegovega vpogleda v izbrano ponudbo niso pravno relevantne.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 13. avgusta 2010, dne 16. avgusta 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA zoper ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila in PRVA PRIPRAVLJALNA VLOGA", v kateri sporoča, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 1020834, izdanega dne 17. avgusta 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19. avgusta 2010, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja, naročnika in ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z dopisom številka 018 - 209 / 2010 - 7, z dne 01. septembra 2010, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 07. aprila 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije in objave v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepopolno iz razloga, ker v njej ni bilo predložene ene strani v ponudbenem predračunu. Vlagatelj dodaja, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo opredelil kot formalno nepopolno ponudbo in ga pozval, naj jo dopolni, "večkrat kršil ZJN-2".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane gospodarske subjekte povabil, da oddajo svoje pisne ponudbe "skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2" (točka "1.2. Predmet naročila" poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Pri tem je naročnik določil, da mora ponudba, ki jo odda ponudnik, med drugim vsebovati tudi "[v] celoti izpolnjen popis del s cenami - Knjiga 2, Zvezek 2.1 (tiskan izvod in elektronski zapis, v kolikor se razlikujeta velja tiskani izvod). Naročnika ne odgovarjata za morebitne računske napake v popisu del v obliki Microsoft Office Excel, ki služi zgolj kot pomoč ponudniku pri izdelavi ponudbenega predračuna" (točka 18 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo").

    Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da je vlagatelj v svoji ponudbi za pozicije številka "23,0; 24,0; 25,0 in 26,0" pozabil priložiti stran "5.2 1/1" ponudbenega predračuna na odseku LB-15a, zato ga je (na podlagi 78. člena ZJN-2) pozval, da svojo ponudbo dopolni z manjkajočo stranjo. Ker je vlagatelj v dopolnitvi ponudbe "dodal še tri strani ponudbe odseka LB-15a, kjer je spremenil ponudbeno ceno pozicije 10,0 in 12,0, od prvotno podane ponudbene cene, tako da je znižal ceno teh dveh pozicij iz osnovne ponudbe, kar posledično pomeni znižanje vseh pozicij odseka LB-15a in tudi celotne ponudbene cene", je naročnik zaključil, da vlagatelj svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil, zato je njegovo ponudbo (na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2) izločil.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v (osnovno) vlagateljevo ponudbo, pri tem pa (smiselno podobno kot naročnik) ugotovila, da je vlagatelj v njej med drugim predložil "PROJEKTANTSKI POPIS", "5.2 Zavarovanje brežin Save dolvodno od Brestanice", "5.2.15 Del objekta: Odsek LB-15a, ožina - Vipap" (v nadaljnjem besedilu: projektantski popis za odsek LB-15a), strani "5.2 4/15" (s pozicijami od 1,0 do 6,2), "5.2 5/15" (s pozicijami od 7,0 do 14,0 - osem alinej) in "5.2 6/15" (s pozicijami od 14,0 - tri alineje - do 22,0). Državna revizijska komisija v (osnovni) vlagateljevi ponudbi (smiselno podobno kot naročnik) ni uspela najti projektantskega popisa za odsek LB-15a s pozicijami od 23,0 do 26,0.

    Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil "Verbatim CD-R", poimenovan "AKUMULACIJSKI BAZEN NA HE KRšKO PRIMORJE d.d." (v nadaljnjem besedilu: elektronski zapis). Iz podatkov v mapi "Knjiga 2 xls - KONČNO", datoteki "4.0 izkopi_transporti_deponije_nadvisanje", ki jih vsebuje elektronski zapis, pod zavihkom "LB-15a" izhaja projektantski popis za odsek LB-15a. Elektronski zapis projektantskega popisa za odsek LB-15a vsebuje pozicije od 1,0 do 26,0, skupaj z izpolnjenimi stolpci "Poz.", "Opis", "Enota", "Količina", "Cena â??" in "Vrednost â??", pri čemer se izpolnjeni stolpci "Količina", "Cena â??" in "Vrednost â??" pozicij od 1,0 do 22,0 elektronskega zapisa projektantskega popisa za odsek LB-15a ujemajo z izpolnjenimi stolpci "Količina", "Cena â??" in "Vrednost â??" pozicij od 1,0 do 22,0 tiskanega izvoda projektantskega popisa za odsek LB-15a v (osnovni) vlagateljevi ponudbi.

    Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe (v osnovni vlagateljevi ponudbi, kot ugotovljeno, ni najti izpolnjenega tiskanega izvoda projektantskega popisa za odsek LB-15a za pozicije od 23,0 do 26,0, ponujene cene za pozicije od 23,0 do 26,0 pa so razvidne iz elektronskega zapisa) v zadevnem primeru zgolj formalne, ne pa vsebinske narave. Ob upoštevanju dejstva, da je v razpisni dokumentaciji naročnik zahteval, da mora ponudba, ki jo odda ponudnik, med drugim vsebovati tudi elektronski zapis "[v] celoti izpolnjen[ega] popis[a] del s cenami - Knjiga 2, Zvezek 2.1", je torej naročnik vlagatelja v konkretnem primeru s pozivom (z dne 01. julija 2010) upravičeno pozval na dopustno dopolnitev njegove (formalno nepopolne) ponudbe (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi z 78. členom ZJN-2). Drugačen zaključek naročnika bi bil v zadevnem primeru (upoštevaje doslej izpostavljene konkretne okoliščine) nesorazmeren. Ne glede na to, da popis del "v obliki Microsoft Office Excel" služi zgolj kot pomoč ponudniku pri izdelavi ponudbenega predračuna, je namreč bistveni smisel dveh verzij (tiskanega izvoda in elektronskega zapisa) popisa del (prav) v tem, da se (v celoti izpolnjena) ne razlikujeta. Izpolnitev tiskanega izvoda projektantskega popisa za odsek LB-15a za pozicije od 23,0 do 26,0, ki sledi elektronskemu zapisu, tako ne vpliva na razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na merila.

    Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 18 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo") zapisal, da popis del "v obliki Microsoft Office Excel" "služi zgolj kot pomoč ponudniku pri izdelavi ponudbenega predračuna", tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "bi moral naročnik v tem primeru ravnati skladno z 78. členom ZJN-2 in pridobiti manjkajoče podatke sam". V posledici navedenega omenjene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo), tudi upoštevaje vsebino in namen izpolnjenega popisa del s cenami ter izrecno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji, da ponudniki v ponudbi predložijo tiskan izvod "[v] celoti izpolnjen[ega] popis[a] del s cenami - Knjiga 2, Zvezek 2.1", v konkretnem primeru ni mogoče označiti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe.

    Ob vpogledu v poziv (z dne 01. julija 2010), s katerim je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v spornem delu, je Državna revizijska komisija zaključila, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (del drugega odstavka na strani 6) zatrjuje, da ga je v omenjenem pozivu naročnik "namenoma zavedel", saj naj bi ga pozval, da ponudbo dopolni z izpolnjeno manjkajočo stranjo iz ponudbenega predračuna, to je s stranjo 5.2. 1/1. Res je sicer, da je v omenjenem pozivu naročnik vlagatelja pozval, da ponudbo dopolni "z izpolnjeno manjkajočo stranjo iz ponudbenega predračuna, in sicer stran[jo] 5.2 1/1", vendar pa je Državna revizijska komisija iz razlogov, ker je naročnik v pozivu na dopolnitev ponudbe (z dne 01. julija 2010) dodal tudi, da vlagatelja poziva na dopolnitev ponudbe glede
    - strani "5.2",
    - pozicij "23,0; 24,0; 25,0 in 26,0",
    - odseka "LB-15a",
    zaključila, da je vlagatelj vseeno razumel, na dopolnitev katerega dela ponudbe ga je naročnik pozval. To med drugim izhaja tudi iz vsebine dopisa, poimenovanega "POJASNILO k dopolnitvi ponudbe z dne 6.7.2010", z dne 08. julija 2010.

    Državna revizijska komisija nadalje tudi ni mogla slediti zatrjevanju vlagatelja, da je bil rok na predložitev dopolnitve ponudbe kratek (vlagatelj zatrjuje, da je poziv prejel "5. 7. 2010, rok pa se je iztekel 7. 7. 2010 ob 12. uri"). Naročnik namreč vlagatelja ni pozival na ustvarjanje dokumenta, ki naj ima vsebino, katera ne bi bila znana že v fazi pred potekom roka za prejem ponudb, temveč ga je pozval, naj listine, ki bi jih moral predložiti že v ponudbi, predloži na poziv. Glede na dejstvo, da je moral vlagatelj pripraviti zgolj tiskan izvod "[v] celoti izpolnjen[ega] popis[a] del s cenami - Knjiga 2, Zvezek 2.1" in z njim dopolniti ponudbo, torej Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bil rok, ki ga je za dopolnitev ponudbe naročnik določil vlagatelju, upoštevaje prvi odstavek 78. člena ZJN-2, dovolj dolg za ustrezno dopolnitev ponudbe.

    Je pa Državna revizijska komisija ugotovila, da so smiselno utemeljene navedbe vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da "je ponudbo dopolnil s stranjo, ki jo je naročnik tudi pričakoval, preostali del pa je bil irelevanten". Ne glede na to, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v dopolnitvi ponudbe, to je v novem tiskanem izvodu projektantskega popisa za odsek LB-15a, strani "5.2 4/15" (s pozicijami od 1,0 do 6,2), "5.2 5/15" (s pozicijami od 7,0 do 14,0 - osem alinej) in "5.2 6/15" (s pozicijami od 14,0 - tri alineje - do 22,0), v pozicijah 10,0 in 12,0 navedel nižjo ponudbeno ceno in nižjo ponudbeno vrednost, kakor v prvotnem tiskanem izvodu projektantskega popisa za odsek LB-15a, ki se nahaja že v (osnovni) ponudbi, namreč ni mogoče prezreti dejstva, da naročnik vlagatelja v pozivu (z dne 01. julija 2010) sploh ni pozval na dopolnitev njegove ponudbe s stranmi "5.2 4/15", "5.2 5/15" in "5.2 6/15" (ter pozicijami od 1,0 do 22,0), temveč ga je pozval zgolj na dopolnitev ponudbe "z izpolnjeno manjkajočo stranjo iz ponudbenega predračuna, in sicer stran[jo] 5.2 1/1 (pozicije 23,0; 24,0; 25,0 in 26,0) na odseku LB-15a" (torej zgolj z zadnjo, četrto stranjo tiskanega izvoda projektantskega popisa za odsek LB-15a, pozicije 23,0, 24,0, 25,0 in 26,0). Glede na navedeno naročnik omenjenih prvih treh izpolnjenih tiskanih strani projektantskega popisa za odsek LB-15a pri ugotavljanju popolnosti vlagateljeve ponudbe ni smel upoštevati, saj se te (v tiskani obliki) nahajajo že v (osnovni) vlagateljevi ponudbi (pravne podlage za pozivanje vlagatelja na dopolnitev njegove ponudbe v tem delu zato naročnik v ZJN-2 niti ne bi imel), pač pa bi moral za odsek LB-15a upoštevati tisto ponudbeno vrednost, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navedel v svoji (osnovni) pravočasno oddani ponudbi, izhaja pa iz pozicije "5.2.15" tiskanega dokumenta "REKAPITULACIJA STROšKOV [EUR]", vloženega v (osnovni) ponudbi: "122.853,12" (EUR). Enak podatek (vrednost) za omenjene pozicije (od 1,0 do 26,0) izhaja tudi iz elektronskega zapisa projektantskega popisa za odsek LB-15a. Prav tako ne gre prezreti, da je vlagatelj naročnika z dopisom, poimenovanim "POJASNILO k dopolnitvi ponudbe z dne 6.7.2010", z dne 08. julija 2010, ki ga je naročnik (sicer) prejel po izteku roka za dopolnitev ponudbe, obvestil, da so bile njegovi dopolnitvi ponudbe "poleg zahtevane strani 5.2. (pozicije 23,0; 24,0; 25,0 in 26,0), pomotoma priložene še predhodne 3 strani - s pozicijami od 1,0 do 22,0, katere smatrajte za brezpredmetne".

    Ne glede na citirano pojasnilo vlagatelja, iz katerega je razvidno, da so "pomotoma priložene še predhodne 3 strani - s pozicijami od 1,0 do 22,0", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je lahko v postopku oddaje javnega naročila veljavna le tista ponudba, ki je predložena pravočasno in v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Le takšno ponudbo naročnik lahko upošteva in jo oceni v skladu z vnaprej določenimi merili, prav tako pa je le pogodba, sklenjena po akceptu takšne ponudbe, lahko veljavna. Navsezadnje je na ponudbo (v konkretnem primeru na skupno neto ponudbeno ceno), kakršna obstaja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe, vezana tudi bančna garancija za resnost ponudbe. Glede na specialne določbe ZJN-2 (v primerjavi s splošnimi pravili obligacijskega prava) torej ni dvoma o tem, katera ponudba je veljavna in katera ponudbena volja je prava. Sankcija za ponudnika, ki kljub jasni določbi drugega odstavka 78. člena ZJN-2 naknadno spremeni ponudbeno ceno, je zato lahko le neupoštevanje naknadno spremenjene cene ter v primeru, če ponudnik ne želi skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila v vsebini, kot je razvidna z njegove pravočasne ponudbe, unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe (smiselno zelo podobno je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-075/2010-7, z dne 01. junija 2010).

    Ker je bila (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) vlagateljeva ponudba v trenutku poteka roka za prejem ponudb formalno nepopolna zgolj v delu, ki se nanaša na manjkajočo "stran 5.2 1/1 (pozicije 23,0; 24,0; 25,0 in 26,0) na odseku LB-15a" (torej zgolj na zadnjo, četrto stran projektantskega popisa za odsek LB-15a, pozicije 23,0, 24,0, 25,0 in 26,0), bi moral naročnik v njej upoštevati cene in vrednosti pozicij od 1,0 do 22,0, ki izhajajo iz prvih treh strani tiskanega izvoda projektantskega popisa za odsek LB-15a (te se nahajajo že v (osnovni) ponudbi), pa tudi cene in vrednosti pozicij 23,0, 24,0, 25,0 ter 26,0, ki izhajajo iz zadnje, četrte strani projektantskega popisa za odsek LB-15a. Ker je seštevek "[s]kupaj - LB-15a" (119.220,96 EUR) na četrti strani projektantskega popisa za odsek LB-15a (zgolj) vzročna posledica nižje ponudbene cene ter nižje ponudbene vrednosti pozicij 10,0 in 12,0 v (pravno) neupoštevnem novem projektantskem popisu za odsek LB-15a (predloženem v dopolnitvi ponudbe), bi moral naročnik kot pravilno skupno vrednost vseh postavk (od 1,0 do 26,0) upoštevati vrednost 122.853,12 EUR, ki izhaja iz (osnovne) ponudbe v tiskanem delu, poimenovanem "REKAPITULACIJA STROšKOV [EUR]", pozicija "5.2.15". Da je "seštevek vseh pozicij" (od 1,0 do 26,0) "na odseku LB-15a bil v skupni rekapitulaciji", tako v odločitvi o zahtevku za revizijo (del zadnjega odstavka na strani 2) navaja tudi sam naročnik, enak podatek (vrednost) za omenjene pozicije (od 1,0 do 26,0) pa izhaja tudi iz elektronskega zapisa projektantskega popisa za odsek LB-15a. Naročnik bi tako lahko ugotovil le, da je seštevek "[s]kupaj - LB-15a" (119.220,96 EUR) v tiskanem izvodu projektantskega popisa za odsek LB-15a, predloženem na njegov poziv vlagatelju na dopolnitev ponudbe, napačno zapisan, ne pa, da je vlagatelj z njim spremenil svojo ponudbeno ceno (vrednost), v posledici pa bi pravi znesek iz (osnovne) ponudbe v tiskanem delu, poimenovanem "REKAPITULACIJA STROšKOV [EUR]" (pozicija "5.2.15"), ugotovil sam.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo iz razloga, ker "ni ustrezno dopolnil ponudbe", izločil, kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena, 16. točko prvega odstavka 2. člena in 9. členom ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik zgolj v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, tako ponudbo izločiti, ne sme pa je izločiti, če je ponudnik (kot v konkretnem primeru vlagatelj) v roku, ki ga je določil naročnik, svojo ponudbo ustrezno dopolnil.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta v zvezi s preverjanjem izbrane ponudbe zatrjuje, da gospe M. K. (zaradi mesta v pogodbi, na katerem je navedena - skladno z vzorcem pogodbe naj bi bila namreč izvajalčev predstavnik za dela po pogodbi) ni mogoče šteti za odgovornega vodjo del.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane gospodarske subjekte povabil, da oddajo svoje pisne ponudbe "skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2" (točka "1.2. Predmet naročila" poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Pri tem je naročnik določil, da
    - bo usposobljenost za izvedbo del in storitev priznana vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo naštete pogoje, med drugim tudi pogoj, da "razpolagajo z izkušenim strokovnim osebjem za izvedbo del, ki so predmet tega razpisa (najmanj dva strokovnjaka z zakonsko predpisanimi pogoji za odgovornega vodjo zahtevnih del in dva strokovnjaka z zakonsko predpisanimi pogoji za odgovornega vodjo posameznih del) Dokazilo - Obrazec 2.7.16." (točka 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti"),
    - mora ponudba, ki jo odda ponudnik, med drugim vsebovati tudi navedbo ključnega tehničnega osebja in njihove izkušnje - obrazec številka 2.7.16. (točka 20 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo").

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v pravno relevantnem delu predložil:
    - tri izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce številka 2.7.16., poimenovane "Izkušnje vodilnih strokovnjakov", dva z dne 21. maja 2010 in enega z dne 18. maja 2010 (v nadaljnjem besedilu: obrazec številka 2.7.16.), za naslednje strokovnjake, ki bodo sodelovali pri izvedbi del: A. L., M. š. in A. H.
    - priloge za strokovnjaka A. L. (pogodba o delu, seznam projektov, pri katerih je sodeloval, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in potrdilo Inženirske zbornice Slovenije glede vpisa v imenik), priloge za strokovnjaka M. š. (seznam projektov, pri katerih je sodeloval, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in potrdilo Inženirske zbornice Slovenije glede vpisa v imenik) ter priloge za strokovnjakinjo A. H. (seznam projektov, pri katerih je sodelovala, potrdilo o opravljenem dopolnilnem strokovnem izpitu in potrdilo Inženirske zbornice Slovenije glede vpisa v imenik).
    Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za gospo M. K. v svoji ponudbi ni predložil izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca številka 2.7.16., poimenovanega "Izkušnje vodilnih strokovnjakov" (niti prilog).

    Ob vpogledu v odstopljeno dokumentacijo spisa zadeve je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom številka 1020674, z dne 06. julija 2010 (v nadaljnjem besedilu: poziv z dne 06. julija 2010), pozval, da svojo ponudbo dopolni na način, da za gospo M. K. predloži izpolnjen obrazec številka 2.7.16., v prilogi pa navede seznam projektov, pri katerih je sodelovala, tako da navede ime projekta, ime naročnika del, lokacijo projekta, vrsto del, ki so se izvajala, pa tudi položaj strokovnjakinje pri izvedbi. Naročnik je v omenjenem pozivu od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zahteval še, da za gospo M. K. predloži tudi dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu. Ob vpogledu v odstopljeno dokumentacijo spisa zadeve je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik po prejemu dopolnitve izbrane ponudbe zaključil, da je dopolnitev pravočasna in (vsebinsko) ustrezna.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel ustrezne pravne podlage, da je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom z dne 06. julija 2010 pozval, da svojo ponudbo dopolni na način, da za gospo M. K. predloži (med drugim) izpolnjen obrazec številka 2.7.16. ter dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu. Zgolj na podlagi dejstva, da je gospa M. K. v vzorcu pogodbe (obrazcu številka 2.7.6.) izbrane ponudbe navedena kot "[i]zvajalčev odgovorni predstavnik za dela po tej pogodbi", namreč iz izbrane ponudbe ni (vsaj deloma) razvidno, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v trenutku poteka roka za prejem ponudbe z omenjeno osebo že vsebinsko izpolnjeval pogoj, določen v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", niti ne, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z vključitvijo gospe M. K. v ponudbo želel (nameraval) vsebinsko izpolnjevati pogoj, določen v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", tudi z omenjeno gospo. Nasprotno. Na podlagi vzorca pogodbe (obrazec številka 2.7.6.), v katerem je gospa M. K. navedena kot "[i]zvajalčev odgovorni predstavnik za dela po tej pogodbi" (peti odstavek in nadaljnji odstavki točke "8. Predstavniki pogodbenih strank" vzorca pogodbe), je razvidno, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, gospo M. K. vključil v ponudbo (zgolj) v vlogi svoje odgovorne predstavnice za dela po tej pogodbi, izvajalčev (odgovorni) predstavnik pa je pooblaščen (le) za zastopanje izvajalca v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na dela po pogodbi (dolžan je tudi neposredno sodelovati s predstavnikoma naročnikov). Izvajalčev (odgovorni) predstavnik tako (kot izhaja iz vzorca pogodbe - obrazca številka 2.7.6.) nima pooblastil, pravic in odgovornosti odgovornega vodje del oziroma odgovornega vodje posameznih del, kot izhajajo iz Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 - ZGO-1 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o graditvi objektov). Obveznosti imenovanega odgovornega vodje del oziroma pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del so, ob upoštevanju Zakona o graditvi objektov, zlasti njegovega 76. in 77. člena, bistveno drugačni.

    Smiselno povsem enak zaključek (da iz izbrane ponudbe ni (vsaj deloma) razvidno, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v trenutku poteka roka za prejem ponudbe z vključitvijo gospe M. K. v ponudbo že vsebinsko izpolnjeval pogoj, določen v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", niti ne, da bi z gospo M. K. želel (nameraval) vsebinsko izpolnjevati zadevni pogoj), gre napraviti tudi ob spoštovanju vsebine obrazca številka 2.7.16., ki med drugim zahteva, da mora ponudnik "za vsakega od strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju del, navesti sledeče podatke". Če bi torej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kot strokovnjaka, s katerim bi izkazoval izpolnjevanje pogoja, določenega v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", dejansko ponudil tudi gospo M. K., bi moral zanjo že v (osnovni) ponudbi predložiti obrazec številka 2.7.16. (podatke je bilo namreč potrebno navesti "za vsakega od strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju del") ali pa že v (osnovni) ponudbi vsaj jasno navesti, da je gospo M. K. v ponudbo vključil kot izkušeno strokovno osebo za izvedbo del, ki so predmet zadevnega javnega naročila (torej z namenom izkazovanja izpolnjevanja pogoja, določenega v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti"). Iz izbrane ponudbe navedena dejstva ne izhajajo.

    Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je
    a) zgolj na podlagi dejstva, da je gospa M. K. v vzorcu pogodbe (obrazcu številka 2.7.6.) izbrane ponudbe navedena kot "[i]zvajalčev odgovorni predstavnik za dela po tej pogodbi", ugotovil, da je iz izbrane ponudbe (vsaj deloma) razvidno, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v trenutku poteka roka za prejem ponudbe z omenjeno osebo že vsebinsko izpolnjuje pogoj, določen v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", oziroma, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z vključitvijo gospe M. K. v ponudbo želel (nameraval) tudi z omenjeno gospo vsebinsko izpolnjevati pogoj, določen v točki 10 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti",
    b) ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom z dne 06. julija 2010 pozval, da svojo ponudbo dopolni na način, da za gospo M. K. predloži (med drugim) izpolnjen obrazec 2.7.16. ter dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
    kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom, 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ter 9. členom ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe poglavja "2.5.3. Dopolnitve ponudbe"). V skladu z določbami ZJN-2 in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije namreč naročnik ni imel ustrezne pravne podlage, da je izbrano ponudbo v konkretnem primeru iz zadevnega razloga označil za formalno nepopolno. Izbrana ponudba je bila v konkretnem primeru (že ob njeni predložitvi oziroma ob poteku roka za prejem ponudb, torej pred naročnikovim pozivanjem na njeno dopolnitev) vsebinsko nepopolna, ne pa (zgolj) formalno nepopolna. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje (po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se zato lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti, pa tudi zgolj na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno (kot v konkretnem primeru) iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za prejem ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je
    - njegovo ponudbo iz razlogov, ki so navedeni v dosedanji obrazložitvi te odločitve (sklepa), neupravičeno izločil,
    - ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom z dne 06. julija 2010 pozval, da svojo ponudbo dopolni (izbrano ponudbo pa po prejemu njene dopolnitve označil za popolno),
    kršil določbe ZJN-2, v nadaljevanju ni obravnavala preostalih vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da gospa M. K. ne izpolnjuje pogojev ne za odgovornega vodjo zahtevnih del ne za odgovornega vodjo posameznih del, niti ni obravnavala vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje nadaljnje kršitve naročnika v zvezi s preverjanjem izbrane ponudbe, kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ter (domnevne) kršitve naročnika v povezavi z vpogledom vlagatelja v izbrano ponudbo. Tudi obravnava omenjenih navedb namreč (upoštevaje predhodni stavek) v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku. Ker je vlagatelj (v mejah pravovarstvenega predloga) s svojim zahtevkom za revizijo uspel, tudi ni izkazal in dokazal, da bi bil "z onemogočanjem vpogleda v celotno ponudbo, zlasti pa v ponudbo izbranega ponudnika", "prikrajšan pri uveljavitvi učinkovitega pravnega sredstva", niti, da "zaradi pomanjkanja podatkov ne more napisati kakovostnega in z dokazi podkrepljenega revizijskega zahtevka" (prvi odstavek točke "II. Kršitve naročnika glede vpogleda" zahtevka za revizijo na strani 3).

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (primarnemu pravovarstvenemu predlogu) ugodila in delno razveljavila postopek oddaje javnega naročila na način, da je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka 1/2010, z dne 15. julija 2010.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteva, da se mu povrnejo naslednji stroški, nastali v zvezi s postopkom revizije:
    - "sestava revizijskega zahtevka" "1.400 EUR",
    - "DDV" "20 %",
    - "taksa" "10.000,00 EUR",
    - vsi morebitno dodatni nastali stroški.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v višini 10.000,00 EUR,
    - nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 15. oktobra 2010, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec vlagatelja v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
    skupaj torej 10.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrnejo tudi vsi morebitno dodatni nastali stroški. V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.960,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 15. oktobra 2010


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije


























    Vročiti:
    - INFRA, d. o. o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem
    - HESS, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice
    - odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    - CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto
    - HIDROTEHNIK, d. d., Ljubljana, Slovenčeva ulica 97, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran