018-238/2010 Občina Borovnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec ter članic Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije", začetega na podlagi pritožbe skupnih ponudnikov Segis d.o.o., Novi trg 9, Postojna in Stabilo d.o.o., Pivška ulica 2, Postojna, ki ju zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.9.2010

odločila:

1. Obravnavanje pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Pritožba je utemeljena. Zahtevek za revizijo, z dne 25.8.2010, se v delu, ki ga je naročnik zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, sprejme v obravnavo.

3. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

5. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2500 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8.7.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije" po odprtem postopku in dne 12.7.2010 javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod številko JN6124/2010.

Naročnik je dne 11.8.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-0004/2010-4, in kot najugodnejšega izbral ponudnika Spina Novo mesto d.o.o., Resslova 7a, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 25.8.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepopolno, in sicer iz razloga, ker naj ne bi izkazoval zadostne bonitetne ocene (SB/7). Vlagatelj navaja, da je naročnik razpisno dokumentacijo naknadno interpretiral tako, da je zahteval od vseh partnerjev v skupni ponudbi izpolnjevanje pogoja o ekonomski sposobnosti, medtem ko naj takšne zahteve v razpisu ne bi bilo. Vlagatelj navaja, da bi morala biti glede na navedeno njegova ponudba, upoštevajoč merilo, izbrana kot najugodnejša.
Vlagatelj hkrati navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja referenc ter je zato nepravilna in nepopolna. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik kot referenco navedel nadgradnjo centralne čistilne naprave Novo mesto, pri čemer iz razdelitve del med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem pri predmetnem naročilu izhaja, da bo podizvajalec opravil dela (strojne in elektro instalacije), ki so jih pri referenčnem poslu opravila druga podjetja kot podizvajalci, zato po vlagateljevem zatrjevanju ne izbrani ponudnik niti njegov podizvajalec nimata zahtevanih referenc.
Vlagatelj navaja še, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval formalno dopolnitev ponudbe s podatki v zvezi s plačili davkov, ki naj bi jih izbrani ponudnik posredoval na obrazcu, ki ga v razpisu ni, zaradi česar se vlagatelju postavlja vprašanje, ali ni izbrani ponudnik v privilegiranem položaju, ker naj bi mu bila očitno posredovana druga razpisna dokumentacija, kot jo ima vlagatelj in kot je dostopna preko portala.

Naročnik je sprejel sklep (brez datuma), s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na popolnost ponudbe vlagatelja, kot neutemeljenega zavrnil, v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, pa zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.
Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagatelj spregledal določbo razpisne dokumentacije, ki od skupnih ponudnikov zahteva predložitev obrazca S.BON-1/P oziroma BON-1/SP in BON-2 za vsakega od izvajalcev v skupnem nastopu posebej. Naročnik hkrati poudarja, da je imel konzorcijski partner Stabilo d.o.o. (eden od skupnih ponudnikov v vlagateljevi ponudbi) nezadostno bonitetno oceno (SB7), česar vlagatelj tudi ne izpodbija.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo - zaradi ugotovitve nepopolnosti njegove ponudbe - v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, in sicer naročnik navaja, da vlagatelju ne bi mogla nastati škoda, saj njegova nepopolna ponudba ne bi mogla biti izbrana. Naročnik ugotavlja, da gre pri zatrjevani napaki glede izkazovanja referenčnega ponudnika za popolnoma drugačen očitek kot pri napaki v bonitetnem pogoju, zaradi česar ni mogoče zahtevka obravnavati na podlagi načela enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik pa kljub zavrženju zahtevka za revizijo pojasnjuje, da je na podlagi podpisanega referenčnega potrdila brez dvoma ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčne pogoje, ter da morebitno dejstvo, da je izbrani ponudnik pri referenčnem projektu nastopal s podizvajalci nikakor ne pomeni, da mu ni mogoče priznati referenc pri referenčnem projektu.

Vlagatelj je dne 13.9.2010 na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, v kateri navaja, da bo iz previdnosti vložil tudi pritožbo, čeprav meni, da za naročnikovo zavrženje zahtevka za revizijo ni pravne podlage in bi moral naročnik po njegovem mnenju o reviziji v celoti odločiti meritorno.

Vlagatelj je dne 13.9.2010 pri Državni revizijski komisiji vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ter zahteval povračilo stroškov pritožbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15.9.2010 odstopil spisovno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija upoštevajoč načelo hitrosti postopka sprejela sklep, da se vlagateljeva pritožba zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in vlagateljeva zahteva po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za revizijo, obravnavata skupaj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo v delu, ki nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj naj ne bi bilo izkazano, da bi mu lahko nastala škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navajajo kot kršitve. Naročnik je ob tem izhajal iz okoliščine, da je najprej meritorno obravnaval revizijske navedbe v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepopolne, pri čemer je ugotovil, da niso utemeljene oz. da je bila njegova odločitev o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe pravilna. Sledeč tej ugotovitvi je naročnik ocenil, da vlagatelj nima več nobenih dejanskih možnosti pridobiti predmetno javno naročilo in mu v konkretnem postopku ne more nastati škoda, saj tudi v primeru, če bi se ob meritorni obravnavi ostalih revizijskih navedb v zvezi z domnevno nepravilnostjo oz. nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika izkazalo, da so te utemeljene, vlagatelj zaradi nesprejemljive ponudbe ne bi mogel biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik je torej o zahtevku v delu, ki nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, odločil procesno, saj je ob tem uporabil pravno podlago iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN (aktivna legitimacija) v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN.

Vprašanje, ki ga je treba razrešiti v tem pritožbenem postopku, je vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nesprejemljive, vlagatelj nesporno ima, saj sta izkazana tako interes za pridobitev naročila kot tudi verjeten nastanek škode. Vlagatelj ima namreč kot ponudnik nesporno interes, da pridobi naročilo, hkrati pa bi mu bila lahko v primeru, če bi bile navedbe v tem delu utemeljene, lahko nastala tudi škoda, ki se kaže v nezmožnosti pridobitve naročila. V tem delu je zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval tudi naročnik in ga zavrnil kot neutemeljenega. Pač pa je sporno ravnanje naročnika, s katerim je zaradi lastne ugotovitve o neutemeljenosti vlagateljevih navedb v tem delu ocenil, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije. Domnevati gre, da je naročnik svojo oceno o tem, da vlagatelj zaradi (za naročnika) nesporne ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe nima več nobenih dejanskih možnosti pridobiti predmetno javno naročilo in da mu zato v preostanku zahtevka za revizijo ni več mogoče priznati aktivne legitimacije, oprl na svoje razumevanje podobnih odločitev Državne revizijske komisije, ki v takšnih primerih vlagateljem praviloma ne priznava več pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje preostalih revizijskih navedb.

Vendar pa je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije postane namreč pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pa ni (takoj) pravnomočna, ker ima vlagatelj po njenem prejemu pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, in sicer npr. ugotovi, da je naročnikova ocena o nepopolnosti ali nepravilnosti vlagateljeve ponudbe napačna. V takšnem primeru je seveda treba posledično vsebinsko obravnavati tudi morebitne nadaljnje revizijske navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Presoja teh navedb namreč v takem primeru vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode, saj vzpostavlja možnost, da bo vlagatelj v nadaljevanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik zato v primeru, ko ob presoji zahtevka za revizijo ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na nepopolnost vlagateljeve ponudbe, zahtevka za revizijo ne more zavreči, temveč mora vsebinsko obravnavati tudi morebitne ostale navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj lahko kljub drugačni naročnikovi oceni postanejo predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z določbo 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila.

Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, kljub zavrženju zahtevka za revizijo v tem delu, obravnaval tudi vsebinsko, zaradi česar je spričo načela hitrosti revizijskega postopka odločila, da v konkretnem primeru zahtevka za revizijo v spornem delu ne bo vračala naročniku v ponovno meritorno presojanje, temveč bo zahtevek za revizijo v celoti sprejela v obravnavo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepopolno, in sicer iz razloga, ker naj ne bi izkazoval zadostne bonitetne ocene (SB/7), in ker naj bi naročnik razpisno dokumentacijo naknadno interpretiral tako, da je zahteval od vseh partnerjev v skupni ponudbi izpolnjevanje pogoja o ekonomski sposobnosti, medtem ko naj takšne zahteve v razpisu ne bi bilo.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da je vlagateljeva ponudba skupna ponudba, torej takšna, v kateri enakopravno nastopa več ponudnikov skupaj.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v poglavju B "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb", pod točko 1.3 "Skupna ponudba" med drugim določil:

"Vsak partner v skupni ponudbi mora izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega pravnega statusa (točka 2.3. pogojev). Izpolnjevanje ostalih naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti se, če ni pri posameznemu pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za vse partnerje skupaj (3. in 4. odstavek 45. člena ZJN-2B)."

Nadalje je naročnik v točki 2 "Obvezna vsebina ponudbe ter pogoji in dokazila, ki jih morajo predložiti ponudniki za dokazovanje izpolnjevanja pogojev", v podtočki 2.1.1 med drugim določil:

"V primeru skupne ponudbe je potrebno k ponudbi poleg akta o skupnem nastopu predložiti za vsakega od izvajalcev v skupnem nastopu posebej (glej prilogo št. E/1):
- izjavo o registraciji (glej točko 2.3.1., priloga št. D/4);
- izjavo o nekaznovanosti ponudnika (glej točko 2.3.2., priloga št. D/5);
- izjavo o osebnih podatkih ponudnika (glej točko 2.3.2., priloga D/5 a);
- izjavo o nekaznovanosti zakonitega zastopnika ponudnika (glej točko 2.3.3., priloga št. D/6);
- izjavo o osebnih podatkih zakonitega zastopnika ponudnika (glej točko 2.3.3., priloga D/6 a);
- izjavo izvajalca, da ni v postopku, ki bi imel za namen prenehanje njegovega poslovanja (glej točko 2.3.4., priloga št. D/7);
- obrazec S.BON-1/P oziroma BON-1/SP in BON-2 (glej točko 2.4.1.);
- izjavo izvajalca, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev (glej točko 2.3.7., priloga št. D/9).

Vse ostale obrazce razpisne dokumentacije podpiše glavni ponudnik tudi v imenu in po pooblastilu ostalih ponudnikov v skupni ponudbi. šteje se, da ostali ponudniki v skupni ponudbi izpolnjujejo pogoje iz izjav, ki jih v imenu vseh podpiše glavni ponudnik.",

v točki 2.4. "Ekonomsko - finančni status - pogoji za dokazovanje sposobnosti in obvezna dokazila", podtočki 2.4.1 pa določil:

"Ponudnik mora biti finančno in poslovno sposoben, kar za gospodarske družbe pomeni, da imajo bonitetno oceno na dan izdaje S.BON-1/P obrazca od SB1 do vključno SB6 in da na dan pred sestavitvijo informacije (S.BON-1/P) in v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imelo dospelih neporavnanih obveznosti. Ponudbe ponudnikov z bonitetno oceno od SB7 do SB10, bodo kot nepravilne izločene.

Samostojni podjetnik mora biti finančno in poslovno sposoben, kar pomeni, da mora predložiti BON-1/SP ter potrdilo vseh bank, pri katerih ima odprte račune, da v zadnjih 6 mesecih pred oddajo ponudbe niso bili blokirani.

DOKAZILO: S.BON-1/P oziroma BON-1/SP, ki ne sme biti starejši kot 30 dni od datuma predložitve ponudbe in BON-2 (informacija o tekoči plačilni sposobnosti pravne osebe).".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da je le-ta predložil obrazec S.BON-1/P tako za družbo SEGIS d.o.o., ki na dan 21.7.2010 izkazuje bonitetno oceno podjetja SB4, kot tudi za družbo STABILO d.o.o., ki na dan 22.7.2010 izkazuje bonitetno oceno podjetja SB7.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da vlagatelj ni izpolnil zgoraj citiranega naročnikovega pogoja iz razpisne dokumentacije, da mora pri skupni ponudbi vsak od izvajalcev predložiti obrazec S.BON-1/P, ki na dan njegove izdaje izkazuje bonitetno oceno od SB1 do vključno SB6, saj predloženi obrazec S.BON-1/P za ponudnika STABILO d.o.o. izkazuje bonitetno oceno SB7, ki je glede na naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije nezadostna.

Državna revizijska komisija tako povzema, da v naročnikovem ravnanju, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ni najti neskladja z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2), zaradi česar je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZJN-1 odločila tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Kar zadeva druge vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na nepopolnost oziroma nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem postopku revizije ne zatrjuje, da bi šlo za istovrstne kršitve v ponudbi izbranega ponudnika ter da bi bilo potrebno, ob upoštevanju načela enakopravnosti, tudi njegovo ponudbo obravnavati kot popolno. Ob navedenem in ob upoštevanju dejstva da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da (celo v primeru, če bi se izkazali za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda v postopku oddaje javnega naročila. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaja vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

Kot že navedeno, ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih je v preostalem delu zahtevka za revizijo očital naročniku, dejansko izključena. Vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je izločil njegovo ponudbo iz nadaljnjega postopka. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Vlagatelju pa je mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razveljavila naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ni meritorno presojala slednjih očitanih kršitev, ampak je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in pritožbi zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 30.9.2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana
- Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica
- Spina Novo mesto d.o.o., Resslova 7a, Novo mesto
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran