018-207/2010 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Gradnja - odstranitev, rekonstrukcija in prezidava poslovne stavbe ZZZS na lokaciji Miklošičeva cesta 24, Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MAKRO 5 GRADNJE d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.10.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik dne 07.04.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 24.05.2010, pod št. objave JN 4170/2010. Naročnik je dne 13.07.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-13/2010-DI/36, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku IPL d.o.o., Gradbeništvo in inženiring, špruha 7, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 20.07.2010 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo ponudnika PROMPT d.o.o., Senčur. Vpogled je bil opravljen dne 23.07.2010, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je 26.07.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da morajo ponudniki tudi v primeru, če bodo sodelovali s podizvajalci, sami izpolnjevati vse zahtevane pogoje iz XV. in XVI. poglavja razpisne dokumentacije ter da podizvajalci ne prilagajo dokazil o izpolnjevanju pogojev iz poglavja XV. in XVI. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik z odgovorom št. 1, z dne 04.06.2010, ta del razpisne dokumentacije spremenil, in sicer je zapisal, da bo upošteval tudi reference podizvajalcev. Vlagatelj zatrjuje, da navedena sprememba ni dopustna, saj morajo biti podatki iz objave enaki podatkom iz razpisne dokumentacije, pa tudi sicer lahko odgovori naročnika le pojasnjujejo in ne tudi spreminjajo razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj poudarja, da ima izbrani ponudnik le 10 zaposlenih delavcev in da ni izpolnil zahtev iz druge in četrte alineje iz Obrazca 7.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na visoko varnostni sistemski prostor (v nadaljevanju: VVSP) ni tehnično ustrezna, in navaja naslednje razloge:
1. V razpisni dokumentaciji je zahtevan modularni sistemski prostor, ki ustreza zunanjim in notranjim gabaritom. Kot poudarja vlagatelj, temelji ponujena tehnična rešitev na stenah, ki so debele 240 mm, v tehničnih specifikacijah pa so stene debele 110-120 mm. Navedeno pomeni, da se spreminjajo bodisi zunanji bodisi notranji gabariti, kar pomeni, da ponudba ni podana v skladu z naročnikovimi zahtevami. Dodatno omejitev v zvezi z gabariti predstavlja tudi ponujen uvod kablov, kjer je potrebnih najmanj 50 cm od zunanjega roba stene.
2. Ponujena vrata niso takšnih dimenzij kot so zahtevana v razpisni dokumentaciji.
3. Debelina talnih elementov znaša 240 mm namesto 110 mm, kar pomeni, da znaša bruto višina dvojnega poda 450 mm namesto zahtevane bruto višine 580 mm.
4. Ponujene tehnična rešitev ni modularna oziroma enakovredna zahtevani modularnosti, saj se gradi iz gradbenih blokov, ki se kasneje dodatno prevlečejo z več plastmi izolacijskih in drugih materialov.
5. Izbrani ponudnik v zvezi s tem tudi sicer ni ponudil nikakršnih tehničnih rešitev, kar pomeni, da naročnik sploh ni mogel preveriti, ali izpolnjuje postavljene zahteve.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih referenčnih dokazil. Kot poudarja vlagatelj, so reference, ki se nanašajo na področje gradnje in rekonstrukcije objektov pomanjkljive, saj iz njih ni razvidno, da izpolnjujejo vse postavljene zahteve. Pri referenci Meso Kamnik-Duplica, ugotavlja vlagatelj, izbrani ponudnik ni izkazal, da je bilo delo končano v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, referenca Občina Medvode - Oš Preska pa ne izpolnjuje zahteve, v skladu s katero mora znašati pogodbena vrednost vsaj 1.200.000,00 EUR.

Vlagatelj ugotavlja, da se reference iz naslova projektiranja, gradenj in opremljanja visoko varnih sistemskih in njihovih perifernih prostorov ter njihovih ključnih sistemov nanašajo zgolj na dela v tujini. Vlagatelj v zvezi z referencami še zatrjuje, da so nekatere izmed njih pravno neupoštevne, in sicer: 1. Referenca družbe Insig 2 d.o.o., Hrvaška, saj je navedena družba zastopnik družbe Prior 1 GmbH, Nemčija. 2. Referenca družbe Seccon IT GmbH, Avstrija, saj je navedena družba zastopnik družbe Prior 1 GmbH, Nemčija. V obeh predhodno navedenih primerih, poudarja vlagatelj, bi moral reference potrditi končni uporabnik.
3. Referenca družbe Tyntec GmbH, Nemčija, saj gre za reference iz leta 2007, družba Prior 1 GmbH, Nemčija pa je bila ustanovljena šele leta 2008. Ker je bila družba Prior 1 GmbH, Nemčija ustanovljena šele leta 2008, poudarja vlagatelj, tudi ni mogoče upoštevati referenc iz 1. in 2. točke. Glede na vse navedeno, navaja vlagatelj, izbrani ponudnik nima potrebnega števila referenc s področja projektiranja in izgradnje VVSP (s certifikatom ECB-S), kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik v 16. točki XV. poglavja zahteval, da mora biti pregled kalkulativnih elementov za izračun ponudbenih cen podpisan s strani pooblaščene osebe ponudnika. Izbrani ponudnik, zatrjuje vlagatelj, sestave oziroma kalkulacije ponudbene cene ni podpisal s strani pooblaščene osebe.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v Predračunu, in sicer pri popisu Dodatna dela 5 % (stran 33, postavka 8.1) podal napačen izračun.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je izbrani ponudnik k številnim listinam v tujem jeziku priložil prevode, ki niso speti z vrvico in potrjeni ter žigosani s strani sodnega tolmača.

V zvezi z naknadno (in po vlagateljevemu mnenju nezakonito) predloženim certifikatom ECB-S vlagatelj še navaja, da se je izbrani ponudnik v ponudbi skliceval na listine in reference družbe Prior 1 GmbH, certifikat pa se nanaša na družbo Priorit AG. Kot zatrjuje vlagatelj, gre pri navedenih družbah za dva povsem ločena in samostojna pravna subjekta. V zvezi s predloženim certifikatom vlagatelj še navaja, da je po poizvedbi na ESSA (European security system association), ki izdaja ECB-S certifikate dobil informacijo, da lahko takšen certifikat pridobi le podjetje, ki je član ESSA. Glede na to, ugotavlja vlagatelj, da se s strani izbranega ponudnika priložen certifikat glasi na družbo Priorit AG, navedena dužba pa produkta ne proizvaja več, bi moral biti priložen ustrezen licenčni ECB-S certifikat licenčnega proizvajalca.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik formalno sicer zadostil zahtevam iz 33. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) oziroma zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj je v ponudbo predložil zavarovalno pogodbo za sklenjeno zavarovanje odgovornosti z zavarovalno vsoto 42.000,00 EUR, vendar pa je iz navedenega dokumenta razvidno, da je poleg zavarovalne vsote dogovorjena tudi odbitna franšiza v višini 10 %. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da znaša realna zavarovalna vsota le še 37.800,00 EUR.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik izpodbijano odločitev pomanjkljivo obrazložil, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka v skladu s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami). Vlagatelj še opozarja, da iz IV. točke obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj ni naveden proizvajalec "varne kletke". Vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da iz odločitve ni razviden vrstni red med ponudniki, kar je pomembno iz razloga, ker je naročnik postavil več meril za ocenjevanje ponudb.

Vlagatelj nadalje navaja, da mu je naročnik šele po ponovni prošnji omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj pa se je moral v zvezi s tem (na naročnikovo zahtevo) tudi pisno opredeliti.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev vplačane revizijske takse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je s sklepom, z dne 11.08.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Kot ugotavlja naročnik, mu Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) omogoča, da lahko spreminja in dopolnjuje razpisno dokumentacijo in da je dolžan na ali preko portala posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. Naročnik navaja, da tudi sicer z odgovorom št. 1, z dne 04.06.2010, ni spremenil razpisne dokumentacije, saj je že v njej zapisal, da bo v primeru izvedbe javnega naročila s podizvajalci upošteval tudi reference podizvajalcev.

Naročnik navaja, da so morali ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo izjaviti, da imajo za izvedbo naročila zadostne profesionalne, tehnične, organizacijske, finančne in kadrovske zmožnosti ter opremo in druge pripomočke, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisana dela ter da ima ponudnik s strani proizvajalca VVSP izšolana in pooblaščena najmanj po enega projektanta in serviserja, ki je kot vzdrževalec visoko varnega sistemskega prostora certificiran po ECB-S (druga in četrta alineja Obrazca 7). Naročnik poudarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval najmanjšega števila zaposlenih, zato je vlagateljev očitek, da ima izbrani ponudnik le deset zaposlenih delavcev, neutemeljen.

V zvezi z neustreznimi tehničnimi rešitvami VVSP, naročnik navaja, da podrobnih tehničnih elementov in projektnih rešitev ni zahteval, saj naj bi jih izbrani ponudnik predložil (projektiral) šele v roku trideset dni po podpisu pogodbe. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval, da bi morali pripraviti tehnično rešitev za VVSP, saj bi takšna zahteva za neizbrane ponudnike predstavljala prevelike stroške. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, je od ponudnikov zahteval, da se v primeru, če bi bili izbrani kot najugodnejši ponudnik zavežejo, da bodo (na osnovi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI) projektne dokumentacije - Odstranitev, rekonstrukcija in prezidava poslovne stavbe ter Tehničnega poročila k projektiranju in izvedbi novega računalniškega centra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) za naročnika izdelali tehnološki projekt za izvedbo (PZI) Računski center Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z VVSP in v njem predstavili podrobne tehnične rešitve ter ga v roku tridesetih dni po podpisu pogodbe predali naročniku v potrditev.
Kot poudarja naročnik, se je izbrani ponudnik obvezal, da bo spoštoval naročnikove tehnične zahteve, ki so podane v razpisni dokumentaciji. Iz navedenega razloga, še navaja naročnik, je navajanje dimenzij posameznih elementov VVSP brezpredmetno, saj bodo tehnične rešitve znane šele po izdelavi tehnološkega (PZI) projekta.

Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni ponudil tehničnih rešitev oziroma ustrezne tehnične rešitve za VVSP. Kot ponovno poudarja naročnik, tehnične rešitve za VVSP ni zahteval, pač pa je zahteval le, da se ponudniki zavežejo, da so sposobni v roku tridesetih koledarskih dni, in sicer na osnovi tehničnih zahtev naročnika (Priloga 2), izdelati tehnološki načrt (PZI) računskega centra naročnika z VVSP, pri sestavi katerega bodo upoštevali obstoječo IT opremo, ki jo bo naročnik preselil v novo zgrajeni prostor.

Naročnik nadalje navaja, da referenci izbranega ponudnika pod zap. št. 1 in 2 ustrezata vsem pogojem, ki jih v razpisni dokumentaciji postavil naročnik, reference pod zap. št. 3 pa ni upošteval, saj ne izpolnjuje vseh pogojev.

Naročnik nadalje zatrjuje, da je preveril tudi reference s področja projektiranja, gradenj in opremljanj VVSP. Kot poudarja naročnik, so v Obrazcu 4 nesporno navedene reference družbe Prior 1 GmbH, ki ima za izvedbo ECB-S referenčnih objektov sklenjene pogodbe s svojimi poslovnimi partnerji, ki so v Obrazcu 4 navedeni kot potrjevalci reference, le-ti pa so imeli sklenjeno pogodbo s končno stranko.

Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na vlagateljevo ugotovitev o tem, da izbrani ponudnik ni podpisal sestave (kalkulacije) ponudbene cene. Kot poudarja naročnik, je izbrani ponudnik s tem, ko je podpisal in žigosal vsako stran ponudbenega predračuna (Popis del s predizmerami), ki ga je pripravil na osnovi kalkulativnih elementov, vendarle zadostil zahtevi iz razpisne dokumentacije.

Naročnik v nadaljevanju poudarja, da so očitki izbranega ponudnika, ki se nanašajo na prevode neutemeljeni, saj je izbrani ponudnik v vsakem izmed petih obrazcev 4/A predložil prevode v slovenski jezik in izjavo sodne tolmačke, da se prevodi ujemajo z izvirniki, obrazci in prevodi pa so z vrvico povezani v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik še poudarja, da certifikat ECB-S (za družbo Priorit AG) ni bil zahtevan v razpisni dokumentaciji in ga je izbrani ponudnik predložil po njegovemu naknadnemu pozivu kot dodatno dokazilo o sposobnosti podizvajalca in verodostojnosti predloženih referenčnih potrdil. Navedeno, poudarja naročnik, izhaja iz razpisne dokumentacije, v kateri je navedeno, da bo naročnik kot ustrezno referenco s področja projektiranja, gradenj in opremljanja VVSP upošteval le tiste reference, ki so dosežene z ECB-S certifikatom.

Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo priložil kopijo zavarovalne pogodbe v višini 42.000,00 EUR, kar je skladno s tretjim odstavkom 33. člena ZGO-1. Naročnik v zvezi s tem še poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval zavarovalne vsote brez odbitne franšize.

V zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo naročnik navaja, da je vlagatelja povabil na vpogled že dne 20.07.2010. Ker pa so predstavniki izbranega ponudnika vpogledu nasprotovali (iz razloga, ker iz vlagateljevega poziva ni razviden razlog vpogleda in zato, ker so navedli, da ponudba vsebuje poslovne skrivnosti), je naročnik naložil vlagatelju naj pisno utemelji pravni interes za vpogled. Naročnik je nato vpogled vlagatelju omogočil dne 23.07.2010.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.08.2010, naročniku sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.08.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela še istega dne, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 25.08.2010 od naročnika zahtevala, naj ji odstopi še vse priloge razpisne dokumentacije (točka D), in sicer Popis del z izmerami (Priloga 1) in celotno Projektno dokumentacijo (Priloga 2) ter vse ponudbe. Državna revizijska komisija je zahtevano dokumentacijo prejela dne 31.08.2010.

Državna revizijska komisija je dne 02.09.2010 od naročnika zahtevala pojasnilo o tem, zakaj se s strani izbranega ponudnika naknadno predložen certifikat ECB-S nanaša na družbo Priorit AG, Hanau, Nemčija, ponudba izbranega ponudnika pa se nanaša na reference družbe Prior 1 GmbH, Siegburg Nemčija, ki nastopa v vlogi podizvajalca izbranega ponudnika. Zahtevano pojasnilo je Državna revizijska komisija prejela dne 06.09.2010.

Državna revizijska komisija je dne 08.09.2010 od izbranega ponudnika zahtevala, da ji odstopi pogodbe, in sicer za predložene reference naslednjih družb (potrjevalcev referenc): 1. Insig2 d.o.o., Zagreb (pogodba S200068, z dne 19.09..2006) 2. Seccon IT - Sicherheitstechnik GmbH, Avstrija (pogodba S200069, z dne 11.11.2006), 3. Tyn Tec GmbH, Nemčija (pogodba S200072, z dne 10.11.2006) in 4. Seccon IT- Sicherheitstechnik GmbH, Avstrija (pogodba 206616, z dne 31.10.2007). Obenem je Državna revizijska komisija pozvala naročnika, naj ji pojasni, kdaj je bila družba Prior 1 GmbH, Siegburg, Nemčija (torej družba, ki je pri predmetnemu javnemu naročilu nastopa v vlogi njegovega podizvajalca) ustanovljena in v zvezi s tem zahtevala ustrezno listino. Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji vso zahtevano dokumentacijo odstopil dne 20.09.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da podatki iz objave niso enaki podatkom iz razpisne dokumentacije, saj naj bi naročnik razpisno dokumentacijo spremenil tako, da je dopustil izkazovanje izpolnjevanja referenčnih pogojev tudi s pomočjo podizvajalcev. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila pomanjkljivo obrazložil in da mu je naročnik šele po ponovni prošnji omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj pa zlasti zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neprimerna in (posledično) nepopolna (v smislu 16., 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj najprej zatrjuje, da podatki iz objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil niso enaki podatkom iz razpisne dokumentacije. Kot poudarja vlagatelj, je naročnik z odgovorom, z dne 04.06.2010, razpisno dokumentacijo spremenil tako, da je po novem dopustil izkazovanje referenc tudi s strani sodelujočih podizvajalcev.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je vlagatelj glede uveljavljanja tega očitka v smislu šestega odstavka 12. člena prekludiran, saj se je z naročnikovim odgovorom (ki je postal del razpisne dokumentacije) seznanil že pred potekom roka za oddajo ponudbe. Tudi sicer pa je vlagatelj očitno spregledal, da naročnik z danim odgovorom ni spremenil razpisne dokumentacije, saj je že v razpisno dokumentacijo jasno zapisal, da bo upošteval tudi reference podizvajalcev. Naročnik je namreč v točki 3 - Reference (XXI. poglavja razpisne dokumentacije - Merila za ocenjevanje ponudb) zapisal: "Naročnik bo v primeru izvedbe javnega naročila s podizvajalci upošteval tudi reference podizvajalcev". Identičen tekst pa izhaja tudi iz Obrazca 3 - Seznam referenc ponudnika o izvedenih gradnjah.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da ima izbrani ponudnik le deset zaposlenih delavcev in da (posledično) ni izpolnil zahtev iz druge in četrte točke Obrazca 7.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev v zvezi s številom zaposlenih delavcev oziroma ni navedel s koliko zaposlenimi delavci morajo razpolagati ponudniki. Naročnik je namreč v zvezi s kadri zahteval le podpis izjave, "da imajo za izvedbo naročila zadostne profesionalne, tehnične, organizacijske, finančne in kadrovske zmožnosti ter opremo in druge pripomočke, zanesljivost in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisana dela" (druga alineja točke 4 Obrazca 7) ter "da imajo s strani proizvajalca visoko varnih sistemskih prostorov izšolana in pooblaščena najmanj po enega projektanta in serviserja, ki sta kot vzdrževalca visoko varnega sistemskega prostora certificirana po ECB-S" (četrta alineja točke 4 Obrazca 7). Ker je izbrani ponudnik Obrazec 7 predložil, izpolnil in podpisal, vlagatelj pa v zvezi s tem zatrjuje le, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker nima zadostnega števila zaposlenih delavcev (in ne tudi zato, ker naj ne bi imel ustrezno usposobljenega kadra oziroma vsaj dveh, s strani proizvajalca visoko varnostnih sistemskih prostorov, izšolanih vzdrževalcev s certifikatom ECB-S), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni sledila.

Tretji vlagateljev očitek se nanaša na VVSP. Kot poudarja vlagatelj, ponudba izbranega ponudnika ni primerna iz razloga, ker v delu, ki se nanaša na VVSP tehnično ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. ker zahtevan modularni prostor ne ustreza zunanjim in notranjim gabaritom, 2. ker ponujena vrata ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam, 3. ker debelina talnih elementov znaša 240 mm (namesto zahtevanih 110 mm), 4. ker ponujana tehnična rešitev ni modularna in 5. ker izbrani ponudnik tudi sicer ni ponudil nikakršnih tehničnih rešitev.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da z razpisno dokumentacijo podrobnih tehničnih elementov in projektnih rešitev od ponudnikov ni zahteval. Naročnik je namreč v zvezi s tem od ponudnikov zahteval le, da se morajo, v primeru, če bodo izbrani kot najugodnejši ponudnik, "zavezati, da so sposobni v roku 30 koledarskih dni, in sicer na osnovi Tehničnega poročila ureditve novega računskega centra ZZZS, kot sestavnega dela Projektne dokumentacije (Priloga 2) izdelati tehnološki (PZI) načrt RC ZZZS z visoko varnostnim sistemskim prostorom, pri sestavi katerega bodo upoštevali obstoječo IT opremo, ki jo bo naročnik po izgradnji preselil v novo zgrajen sistemski prostor" (tretja alineja 4. točke Izjave o tehnični sposobnosti - Obrazec 7). Ker bodo torej tehnične rešitve VVSP znane šele po izdelavi tehnološkega (PZI) projekta (ki ga bo moral izdelati le eden izmed ponudnikov - to je izbrani ponudnik, in sicer šele v roku 30 dni po podpisu pogodbe), je Državna revizijska komisija zavrnila tudi naveden očitek. Izbrani ponudnik pa je, kot že izhaja iz zgornje obrazložitve (in kar med strankama v tem postopku ni sporno), Obrazec 7 predložil, podpisal in ga v celoti tudi izpolnil.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na referenčna dokazila. Kot namreč poudarja vlagatelj, s strani izbranega ponudnika navedene reference, ki se nanašajo na področje gradnje in rekonstrukcije pomanjkljive, saj eden izmed navedenih referenčnih projektov ("Meso Kamnik - Duplica") časovno ne ustreza postavljenim zahtevam, referenca "Občina Medvode - Oš Preska" pa ne izpolnjuje zahteve, v skladu s katero mora znašati pogodbena vrednost vsaj 1.200.000,00 EUR.

Kot izhaja iz predložene razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 3.1 (Reference s področja gradenj in/ali rekonstrukcij objektov) 3. točke (Reference) zapisal:

"Kot referenčni objekt s področja visokih gradenj bo naročnik upošteval objekt, ki izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:
- v katerem naj bi se stalno ali občasno zadrževalo 250 ljudi,
- katerega najvišja etaža, namenjena za stalno ali občasno zadrževanje ljudi, je višja kot 10 m nad koto terena,
- katerega koristna površina je večja od 2000 m2,
- katerega pogodbena vrednost (brez DDV) ni bila manjša od 1.200.00,00 EUR."

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v Obrazec 3 vpisal tri referenčna dela, in sicer 1. "Bolnišnica Golnik" 2. "Meso Kamnik - Duplica" in 3. "Občina Medvode". Vsa tri referenčna dela so bila zaključena v zadnjih petih (5) letih pred oddajo ponudbe (in sicer prvo leta 2008, drugo leta 2005 in tretje leta 2006). Ker pa ena izmed njih, in sicer referenca "Občina Medvode - Oš Preska" ni izkazana v zahtevani višini (znesek ne dosega naročnikove zahteve, v skladu s katero je morala pogodbena vrednost posamezne reference znašati vsaj 1.200.000,00 EUR) in je naročnik iz navedenega razloga pri točkovanju tudi ni upošteval (kar izhaja iz tabele Ocenjevanje ponudb, z dne 05.07.2010), je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila.

Tudi nadaljnji vlagateljev očitek se nanaša na referenčna dela izbranega ponudnika, in sicer na "reference iz naslova projektiranja, gradenj in opremljanja visoko varnih sistemskih in njihovih perifernih prostorov ter njihovih ključnih sistemov". Kot zatrjuje vlagatelj, se vse reference nanašajo na dela v tujini, reference družbe Insig 2 d.o.o., Hrvaška in družbe Seccon IT GmbH, Avstrija, pa tudi nista potrdila končna uporabnika. Vlagatelj še poudarja, da se obe navedeni referenci in referenca družbe Tyntec GmbH, Nemčija nanašajo na dela, ki naj bi bila izvedena pred letom 2008, družba Prior 1 GmbH, Nemčija, ki je navedena kot nosilka referenc (in nastopa v vlogi podizvajalca izbranega ponudnika) pa je bila ustanovljena šele leta 2008.

Naročnik je v točki 3.2 (Reference iz naslova projektiranja, gradenj in opremljanja visoko varnih sistemskih in njihovih perifernih prostorov ter njihovih ključnih sistemov) razpisne dokumentacije med drugim zapisal:

"Kot ustrezno referenco s področja projektiranja, gradenj in opremljanja visoko varnih sistemskih in njihovih perifernih prostorov ter njihovih ključnih sistemov bo naročnik upošteval le reference, ki bodo izkazovale izvedeno projektiranje, gradnjo in opremljanje visoko varnih sistemskih prostorov večjih od 30 m2 v zadnjih petih letih z doseženim ECB-S certifikatom.

Naročnik bo upošteval samo tiste, v obrazcu Seznam referenc ponudnika (Obrazec 3 in Obrazec 4) navedene reference, za katere bo ponudnik v dokaz predložil s strani pristojnega referenčnega naslova oz. s strani odgovorne osebe referenčnega naslova izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec Referenčno potrdilo (Obrazec 3/A in Obrazec 4/A)."

Ker naročnik ni postavil nobenih zahtev o tem, da bi se morale reference nanašati zgolj na dela v Sloveniji ali da bi morale biti potrjene s strani končnega uporabnika, je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrnila. Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik upošteval vsa zgoraj citirana navodila naročnika in predložil vse zahtevane, izpolnjene in podpisane obrazce za vseh pet navedenih referenčnih del. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljevo ugotovitvijo o tem, da je bila nosilka referenc (torej družba Prior 1 GmbH, Nemčija, ki nastopa v vlogi podizvajalca izbranega ponudnika) ustanovljena šele leta 2008, štiri reference pa se nanašajo na dela, ki so bila opravljena pred letom 2008. Ker pa iz predložene dokumentacije (ki jo je Državna revizijska komisija zahtevala od izbranega ponudnika) izhaja, da je družba Prior 1 GmbH, Nemčija pravna naslednica družbe Priorit Secure GmbH (ki je dejansko izvedla referenčna dela, kar izhaja tudi iz naknadno predloženih pogodb) in ker so bili vsi referenčni objekti izvedeni z istimi kadri (in pod istim vodstvom), ki so prešli v družbo Prior 1 GmbH, Nemčija, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju s 16. točko (poglavje XV razpisne dokumentacije), saj kalkulativnih elementov za izračun ponudbene cene ni podpisal s strani pooblaščene osebe.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da izbrani ponudnik ni podpisal dokumenta kalkulativnih elementov (s čimer je ravnal v nasprotju z naročnikovim navodilom iz 16. točke XV. poglavja razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija pa se strinja tudi z naročnikom v tem, da je s strani izbranega ponudnika predložen ponudbeni predračun (ki je sicer podpisan in žigosan na vsaki strani) v celoti pripravljen na podlagi kalkulativnih elementov. Ob tem je potrebno opozoriti na določilo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Navedeno pomeni, da nebistvene pomanjkljivosti (torej zgolj manjše oziroma formalno in vsebinsko nepomembne napake) ne vplivajo na status ponudbe, zaradi česar jih naročniku tudi ni treba odpravljati v postopku dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb (ki ga ureja 78. člen ZJN-2). Po mnenju Državne revizijske komisije zgolj dejstvo, da dokumenta kalkulativnih elementov izbrani ponudnik ni podpisal (so pa izračuni in navedenega dokumenta v celoti upoštevani v ponudbenem predračunu), ne more predstavljati napake, ki bi bila lahko označena kot bistvena.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker je pri popisu "Dodatna dela 5 %" (na strani 33, postavka 8.1) podal napačen izračun.

V zvezi s sporno postavko je naročnik podal naslednja navodila oziroma zahteval vpis cene za: "Razna nepredvidena dela, drobna gradbena dela in zidarsko pomoč obrtnikom, obračunano po dejansko porabljenem času in materialu oziroma po sporazumno dogovorjeni ceni - ocenjeno 5 % gradbenih del (brez rušitev)".

Iz citiranih navodil je mogoče razbrati, da je sporna postavka namenjena manjšim gradbenim delom, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej. Ponudniki naj bi zato vanjo vpisali znesek v višini 5 % od cene, ki so jo ponudili za gradbena dela (brez upoštevanja rušitvenih del).

Po izračunih, ki jih je opravila Državna revizijska komisija, znaša 5 % od cene, ki jo je izbrani ponudnik ponudil za gradbena dela 10.899,03 EUR (vlagatelj je v sporno postavko vpisal ceno v višini 10.611,00 EUR). Pri izračunu je Državna revizijska komisija odštela rušitvena in demontažna dela, saj so zajeta v isti točki ponudbenega predračuna (točka II - Rušitvena in demontažna dela). Ker je naročnik izrecno zapisal, da naj ponudnik v sporno ceno ne vštejejo zgolj rušitvenih in ne tudi demontažnih del, ta dela (ki so zajeta v preko šestdesetih različnih postavkah ponudbenega predračuna) pa se medsebojno prepletajo in jih na določenih delih ni mogoče ločiti po vsebini, je sporni znesek oziroma "znesek v višini 5 % od ponujene cene za gradbena dela brez upoštevanja rušitvenih del" mogoče izračunati zgolj približno. Ker torej 5 % zneska ni mogoče natančno izračunati oziroma iz razloga, ker nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni sledila.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da je izbrani ponudnik k številnim listinam v tujem jeziku sicer priložil prevode, vendar ti niso speti z vrvico in potrjeni ter žigosani s strani sodnega tolmača.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj s predmetnim očitkom meri na listine, ki se nanašajo na reference oziroma na potrdila o opravljenih referenčnih delih, ki se nanašajo na podizvajalca izbranega ponudnika (to je na družbo Prior 1 GmbH, Siegburg, Nemčija). Vlagateljev očitek ni utemeljen, saj je izbrani ponudnik za vsakega izmed petih obrazcev 4/A (Referenčno potrdilo s področja projektiranja, gradenj in opremljanj visoko varnih sistemskih prostorov) predložil tudi s strani sodne tolmačke opravljene prevode, hkrati z njeno izjavo, da se prevodi ujemajo z izvirniki, prevodi pa so tudi žigosani in z vrvico povezani v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj nadalje očita naročniku, da se naknadno in zato nezakonito predložen certifikat ECB-S nanaša na družbo Priorit AG, izbrani ponudnik pa se je v ponudbi skliceval na listine in reference družbe Prior 1 GmbH .

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa in iz naknadno zahtevanega pojasnila naročnika, je družba Prior 1 GmbH (torej podizvajalec izbranega ponudnika) nosilec izvedbe VVSP, družba Priorit AG pa je proizvajalec varnih sob. Družba Priorit AG je torej proizvajalec varnih sob PriorIT HS-RZ in s tem nosilec (naknadno predloženega) ECB-S certifikata, družba Prior 1 GmbH pa projektira, izvaja gradnje in opremlja VVSP.

Kot izhaja iz Tehničnega poročila k projektiranju in izvedbi Novega računalniškega centra ZZZS (ki predstavlja del razpisne dokumentacije - Priloga 2), je naročnik od ponudnikov zahteval certifikat ECB-S elementov - modularnih suhomontažnih konstrukcijskih elementov, iz katerih se bo izgradil nov sistemski prostor računalniškega centra (predzadnji odstavek na 9. strani), hkrati pa je navedel tudi, da je mora biti certificiran (z ECB-S certifikatom) tudi dokončan sistemski prostor in v ta namen zapisal, da mu mora izvajalec ob predaji VVSP izročiti tudi ECB-S certifikat (v deseti alineji točke 4.1). Prvi certifikat se torej nanaša na proizvajalca elementov VVSP in mora biti predložen že v samo ponudbo, drugi certifikat pa se nanaša na samo izvedbo VVSP (in s tem na izvajalca del - to je v obravnavanem primeru na družbo Prior 1 GmbH) in mora biti izročen šele v izvedbeni fazi oziroma ob primopredaji.

Ker že iz obrazca Podatki o podizvajalcih (Obrazec 1/B) izhaja (o čemer se je lahko vlagatelj prepričal na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika), da je ponujena varna soba Prior-IT HS-RZ, naročnik s tem, ko je izbranega ponudnika pozval naj za proizvajalca navedene varne sobe (naknadno oziroma po poteku roka za oddajo ponudb) priloži certifikat ECB-S, ni ravnal v nasprotju z zakonom. Naročnik namreč s tem ni posegel v nobenega izmed tistih delov ponudbe, v katere posegi (skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2) niso dovoljeni, ravno tako pa dejstvo o tem, katero varno sobo ponuja izbrani ponudnik, izhaja že iz predložene ponudbe. Ker je s strani izbranega ponudnika naknadno predložen ECB-S, z dne 17.08.2007, ki se nanaša na proizvajalca elementov VVSP (torej na družbo Priorit AG) oziroma na varno sobo HS-RZ veljaven do 16.08.2011, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi predmetni očitek.

Nadaljnji vlagateljev očitek se nanaša na zavarovalno pogodbo za sklenjeno zavarovanje odgovornosti. Kot poudarja vlagatelj, je izbrani ponudnik formalno sicer zadostil naročnikovi zahtevi in listino predložil v zahtevani višini. Ker pa je poleg zavarovalne vsote dogovorjena tudi odbitna franšiza v višini 10 %, zatrjuje vlagatelj, je realna zavarovalna vsota manjša od tiste, ki jo je zahteval naročnik.

Naročnik je zahteve v zvezi z zavarovanjem splošne odgovornosti navedel v 1. točki XIII. poglavja razpisne dokumentacije (Zavarovanje splošne odgovornosti), kjer je zapisal:

"Ponudniki so dolžni v ponudbo priložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe, ki dokazuje, da ima ponudnik, skladno s 33. členom ZGO-, zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem ponudnikove dejavnosti.
Izvajalec je dolžan imeti v času veljavnosti pogodbe zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku v zvezi z opravljanjem izvajalčeve dejavnosti z zavarovalno vsoto najmanj 250.000,00 EUR.
V kolikor izvajalec svoje odgovornosti iz prvega odstavka te točke navodil v času predložitve ponudbe nima zavarovane z zavarovalno vsoto 250.000,00 EUR, bo moral na svoje stroške skleniti ustrezno dodatno zavarovanje splošne odgovornosti z zavarovalno vsoto najmanj 250.000,00 EUR."

Naročnik je v ponudbeno dokumentacijo priložil Obrazec 6 (Izjava zavarovalnice o sklenitvi zavarovalne pogodbe).

Iz zgoraj citiranih naročnikovih navodil izhaja, da morajo imeti ponudniki že ob oddaji ponudbe sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, in sicer najmanj v višini kot jo določa 33. člen ZGO-1 (v skladu s katerim, višina letne zavarovalne vsote ne more biti nižja od 41.000.000 EUR) in da morajo v primeru, če znaša zavarovalna vsota manj kot 250.000,00 EUR predložiti še izjavo zavarovalnice, da bo v primeru, če bodo izbrani kot najugodnejši ponudnik, z njim sklenila (še) zavarovalno pogodbo z zavarovalno vsoto v višini najmanj 250.000,00 EUR (v ta namen je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, v ponudbeno dokumentacijo priložil Obrazec 6 - Izjava zavarovalnice o sklenitvi zavarovalne pogodbe).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je predložil zavarovalno pogodbo, v skladu s katero znaša letna zavarovalna vsota 42.000,00 EUR in da je iz nje tudi razvidno, da je dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % (in da bi posledično znašala zavarovalna vsota le še 37.800,00 EUR in ne 41.000,00 EUR). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je izbrani ponudnik predložil tudi Obrazec 6, iz katerega izhaja zaveza njegove zavarovalnice, da bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik, z njim sklenila zavarovalno pogodbo (za zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti), v skladu s katero bo znašala letna zavarovalna vsota najmanj 250.000,00 EUR. Ker je izbrani ponudnik formalno ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo in je predložil zavarovalno pogodbo, v skladu s katero znaša letna zavarovalna vsota 42.000,00 EUR (s čimer se strinja tudi vlagatelj sam) in zlasti iz razloga, ker je iz Obrazca 6 razvidno, da bo zavarovalnica z izbranim ponudnikom brez zadržkov sklenila zavarovalno pogodbo z zavarovalno vsoto najmanj v višini 250.000,00 EUR (kar pomeni, da bo naročnik v primeru nastanka škode, ki bi nastala njemu in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem dejavnosti izbranega ponudnika dejansko upravičen do večjega zneska kot ga določa 33. člen ZGO-1 oziroma do zneska v višini najmanj 250.000,00 EUR), je Državna revizijska komisija predmetni očitek zavrnila.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je odločitev o oddaji naročila pomanjkljivo obrazložil, saj iz nje ni razviden vrstni red med sodelujočimi ponudniki.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da je odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pomanjkljivo obrazložena. Ker pa je bil vlagatelju omogočen vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in tretje uvrščenega ponudnika - to je v ponudbo družbe Prompt d.o.o., Senčur (vlagatelj se je uvrstil med njiju oziroma na drugo mesto, kar je lahko izračunal tudi sam), je Državna revizijska komisija očitek zavrnila. Nenazadnje bi lahko vlagatelj v zvezi s tem zaprosil naročnika za izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila (tretji odstavek 79. člena ZJN-2), česar pa ni storil.

Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da je moral naročnika dvakrat pozvati, naj mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Čeprav je moral vlagatelj (kot izhaja iz odstopljene dokumentacije) naročnika dvakrat zaprositi, naj mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, z navedenim niso bile v ničemer prizadete njegove pravice in pravne koristi. Ker je bil vlagatelju vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika vendarle omogočen, opisano dejanje naročnika ni vplivalo niti na dostopnost do pravnega varstva, niti na končni izid obravnavanega postopka.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.










POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05.10.2010



predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana
MAKRO 5 GRADNJE d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper
IPL d.o.o., Gradbeništvo in inženiring, špruha 7, Trzin
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran