018-225/2010 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka za oddajo koncesije za vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, Ljubljana in EVI Črnomelj, d. o. o., Kanižarica 42a, Črnomelj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), 24. 9. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v spornem postopku (objava 26. 3. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN2444/2010) z odločbo št. 34517-2/2010 z dne 26. 5. 2010, ki jo je sprejela občinska uprava po upravnem postopku, sodelujoče ponudnike obvestil, da je za koncesionarja izbral ponudnika Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, Mirna (v nadaljevanju: izbrani koncesionar). Naročnik je v tej odločbi zapisal, da je zoper njo dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe. Naročnik je to odločbo družbi Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana vročil 21. 6. 2010, družbi EVI Črnomelj, d. o. o., Kanižarica 42a, Črnomelj pa 14. 6. 2010.

Po vpogledu v dokumentacijo (gl. dokument "uradni zaznamek" z dne 5. 7. 2010) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 7. 2010, predlaga razveljavitev izdane odločbe, izločitev ponudbe izbranega koncesionarja kot neobičajno nizke in izbiro svoje ponudbe, hkrati pa priglaša povrnitev vplačane takse v višini 2.500 eurov. Vlagatelj se sklicuje, da je pravni pouk napačen in da je zahtevek za revizijo pravočasen kljub vložitvi po preteku 10-dnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ker se je držal pravnega pouka o 15-dnevnem roku, da dvomi o možnosti izpolnitve naročila po obsegu in kakovosti, da je ponudba izbranega koncesionarja neobičajno nizka, naročnik pa je kršil načelo zagotavljanja konkurence in 49. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker je ni izločil, in da je naročnik kršil tudi 22. člen ZJN-2, ker je vlagatelju omejil vpogled v cene na enoto iz ponudbe izbranega koncesionarja.

Naročnik je po pooblaščenem podžupanu s sklepom št. 35417-2/2010 z dne 23. 7. 2010 zavrgel zahtevo za povrnitev takse in z upravno odločbo št. 35417-2/2010 z dne 23. 7. 2010 zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je obravnaval kot pritožbo v upravnem postopku. Naročnik navaja, da je prvostopenjski organ (tj. občinska uprava) pravilno uporabil 22. in 49. člen ZJN-2. Naročnik je v pouku o pravnem sredstvu zapisal, da zoper odločbo ni pritožbe, vlagatelj pa lahko vloži tožbo v upravnem sporu v roku 30 dni po prejemu odločbe.

Vlagatelj z vlogo, poimenovano "Zahtevek za revizijo-nadaljevanje postopka pred DRK", z dne 27. 8. 2010 sklicujoč se, da je pravni pouk v odločbi in sklepu št. 35417-2/2010 z dne 23. 7. 2010 nepravilen, uveljavlja, da je treba upoštevati 17. člen ZRPJN (Nadaljevanje postopka po odločitvi naročnika), zato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije, v katerih je sprejela stališče, da napačen pravni pouk ne more iti vlagatelju v škodo.

Naročnik je 3. 9. 2010 in 15. 9. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, se ga zavrže s sklepom. Naročnik ga zavrže na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija pa na podlagi prve alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN.

Kot izhaja iz dokumentacije, je družba Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana nastopala s ponudbo v partnerskem odnosu z družbo EVI Črnomelj, d. o. o., Črnomelj (gl. npr. obrazec "ponudba" - OBR-1, ki sta ga ti družbi predložili v ponudbo). Ti družbi sta svoj partnerski odnos tudi uredili s pogodbo z dne 22. 4. 2010, ki sta jo predložili v ponudbo. Iz prvega odstavka 4. člena pogodbe z dne 22. 4. 2010 izhaja, da družba Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana nastopa kot vodilni partner, skladno z drugim odstavkom 4. člena pogodbe z dne 22. 4. 2010 pa lahko nastopa tudi kot pooblaščenec družbe EVI Črnomelj, d. o. o., Črnomelj v postopku revizije, saj jo slednja pooblašča "za vložitev morebitnega zahtevka za revizijo ter opravljanje vseh dejanj v revizijskem postopku".

Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik vročal odločitev o izbiri koncesionarja tako družbi Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana kot družbi EVI Črnomelj, d. o. o., Črnomelj. Ker je zadnja izmed njiju prejela odločitev o izbiri koncesionarja 21. 6. 2010, je treba 10-dnevni rok iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN šteti od tega roka. Skladno s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.) v povezavi s petim dostavkom 3. člena ZRPJN, je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel 1. 7. 2010. Glede na navedeno bi moral vlagatelj najkasneje na ta dan vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku (oziroma si zavarovati rok z vložitvijo zahtevka za revizijo priporočeno po pošti), da bi bilo mogoče šteti, da je vložen pravočasno. Iz spisa izhaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil (do) 1. 7. 2010, ampak ga je vložil po tem roku. Vlagatelj je namreč pripravil zahtevek za revizijo na dan 6. 7. 2010, k njemu pa je predložil stroškovnik z dne 6. 7. 2010 in dokazilo, da je 5. 7. 2010 vplačal takso v višini 2.500 eurov. Dokazilo o vplačilu takse v višini 2.500 eurov je vlagatelj izpisal 6. 7. 2010.

Iz predhodno navedenih podatkov izhaja, da je vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo, saj je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil po 1. 7. 2010, vložen prepozno. Tak zahtevek za revizijo bi moral zavreči že naročnik (drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Ker tega ni storil že naročnik, ga je zavrgla Državna revizijska komisija (prva alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN).

Na odločitev Državne revizijske komisije ne morejo vplivati vlagateljevi argumenti, da je bilo v pravnem pouku odločbe št. 34517-2/2010 z dne 26. 5. 2010 zapisano, da je rok za vložitev pritožbe 15 dni.

Namreč: sporna odločitev je bila izdana v obliki upravne odločbe in zato ima sestavine, ki jih za upravno odločbo določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spr.; v nadaljevanju: ZUP). ZUP v 210. členu določa, da je sestavni del upravne odločbe tudi pouk o pravnem sredstvu, in v prvem odstavku 235. člena, da se pritožba vloži v 15 dneh. Vendar izdaja upravne odločbe s sestavinami, ki jih določa ZUP, ne more pomeniti, da se vlagatelj, ki uveljavlja pravno varstvo po ZRPJN, lahko opre na posebna pravila, ki jih je mogoče uveljavljati le v postopku pravnega varstva v upravnem postopku. Vlagatelj torej ne more uveljavljati drugače urejenega instituta roka za vložitev pravnega sredstva iz upravnega postopka v postopku pravnega varstva po ZRPJN. Pravno varstvo mora namreč potekati skladno s pravili tistega postopka pravnega varstva, ki ga predpisuje zakon za posamezno vrsto razmerja/spora. Sámo dejstvo, da je naročnik izdal upravno odločbo z vsebino in s sestavinami, ki jih določa ZUP, zato ne more vplivati na vprašanje uveljavljanja pravnega varstva v postopku revizije po ZRPJN. Pravno varstvo v postopku revizije poteka po pravilih, ki jih določa ZRPJN, pri čemer ZRPJN določa, da je rok za uveljavljanje pravnega varstva 10 dni (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) in ne 15 dni (prvi odstavek 235. člena ZUP). Zato ni mogoče sprejeti vlagateljeve trditve, da "ne glede na to, da ZRPJN za oddajo zahtevka za revizijo, določa 10-dnevni rok, pa vlagatelj sledi naročnikovemu pouku o pravnem sredstvu in tako vlaga zahtevek pravočasno, v roku 15 dni â??".

Vlagatelj že v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moralo pravno varstvo zoper sporno odločbo potekati po ZRPJN in tudi uveljavlja institute ZRPJN. Vlagatelju je torej poznana pravna ureditev pravnega varstva v postopku revizije, saj je na pravno varstvo po ZRPJN opozarjal že naročnika, opozarjal pa ga je tudi na to, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni. Da je vlagatelj seznanjen s pravili pravnega varstva po ZRPJN, je razvidno tudi iz dejstva, da je vplačal takso iz 22. člena ZRPJN in dokazilo o vplačilu takse predložil k zahtevku za revizijo (6. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN).

Odločitvi Državne revizijske komisije, na kateri se sklicuje vlagatelj (ena iz leta 2002 in ena iz leta 2006), sicer tudi nista uporabni v obravnavanem primeru, saj ena obravnava vprašanje, ko naročnik navede napačno pravno sredstvo izmed možnih pravnih sredstev po ZRPJN, druga pa temelji na dejanskem stanju, ki je različno od sedanjega. Iz Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/2001 s spr.; v nadaljevanju: Odlok 2001) namreč izhaja, da je urejanje javne razsvetljave izbirna gospodarska javna služba (7. točka 2. člena Odloka 2001) na območju Mestne občine Novo mesto (prvi odstavek 1. člena Odloka 2001). Skladno z 2. členom Odloka o urejanju javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 26/2004 s spr.; v nadaljevanju: Odlok 2004) se ta izbirna gospodarska javna služba zagotavlja s podelitvijo koncesije. Odlok 2004 ureja pravila za nastanek koncesijskega razmerja ter pravice in dolžnosti strank pri izvajanju koncesijske pogodbe. V obravnavanem primeru naročnik razpisuje predmet, ki je na podlagi občinskih predpisov označen kot koncesija, zaradi česar bi šele podrobnejša analiza lahko privedla do ugotovitve, ali predmet razpisa predstavlja javno naročilo in se zato pravno varstvo zagotavlja po določbah ZRPJN. Ker pa ravno vlagatelj zatrjuje, da bi moral tudi pri podelitvi navedene koncesije (za katero celo navede, da je javno naročilo; str. 2 zahtevka za revizijo) biti upravičen do pravnega varstva po ZRPJN, bi moral to zahtevo uveljavljati še pravočasno znotraj roka, ki ga določa ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, ni podlage, da bi se vlagatelju priznali priglašeni stroški (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24. 9. 2010

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto,
- Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana,
- EVI Črnomelj, d. o. o., Kanižarica 42a, 9340 Črnomelj,
- Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, 8233 Mirna,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran